Socialni dialog je pri tako pomembni razpravi, kot je zakonodaja pokojninske reforme, ključnega pomena. Mladinski svet Slovenije zato prepoznava podaljšanje javne razprave kot zelo pozitivno.

Je pa res, da tako kot mnoga druga zakonodaja, pokojninska reforma odkriva sistemske nedoslednosti, na katere pa opozarjamo že ves čas: socialni položaj mladih, težave pri osamosvojitvi, pomanjkanje izkušenj in priložnosti na trgu dela, reševanje prvega stanovanjskega vprašanja itd.

Zdi se, da v naši državi ni realnih ocen stanja – mladi namreč zaradi vseh, tako objektivnih kot subjektivnih okoliščin, prvo zaposlitev, s katero jim začne teči delovna doba, dobijo šele po 25 letu, kar pa je še relativno zgodaj. Po raziskavi Statističnega urada, objavljeni v publikaciji Mladi v Sloveniji (2009), je delež mladih brezposelnih do 26 leta nižji kot pred desetimi leti, ker se mladi dlje izobražujejo.

Opaziti je tudi trend, da je registriranih mladih brezposelnih več po 25 letu starosti, kar pa pred desetimi leti ni bilo značilno, saj so mladi po 25 letu večinoma zaposlitev že imeli. Danes pa se večina s prvo uradno delovno izkušnjo sreča še kasneje. Dejstvo, da bomo tako delali do konca svojega življenja oziroma prejemali nižje pokojnine, vsekakor ni vzpodbudno.

Na Mladinskem svetu Slovenije sledimo stališču, da smo mladi tisti segment družbe, pri katerem je še čas razmišljati o preventivi, o vrednotah za življenje, za prihodnost. Zato mora biti vlaganje v mlado generacijo prioriteta vsake države.

Ni res, da nas mlade ne zanima kako bo, ko se bomo mi upokojili. Ob negativnih demografskih trendih je potrebno čimprej poiskati optimalne rešitve, saj bodo sicer naše generacije nosile posledice napak tistih, ki sedaj odločajo.

Predstavniki mladih zato vztrajamo ter zahtevamo, da se nam na najvišji ravni omogoči spregovoriti o vseh tematikah socialnega dialoga, ki zadevajo mlado generacijo.

Mladinski svet Slovenije