Varnost, ki to ni
S tradicijo nam je vcepljen občutek, da si je treba zagotoviti varnost. Želja po zagotovitvi varnosti je sicer nekaj običajnega, a v nasprotju z naravnimi danostmi. V ozadju je strah, da ne bomo kos življenju. Toda v naravi varnosti ni. Življenje samo je smrtno nevarna stvar. Nikakršne garancije nimate, da boste čez pet minut še živi.

Življenje je neprestana sprememba, varnost pa je blokiranje sprememb, torej nekaj kar je uperjeno k nespremenljivosti, statičnosti. Ko iščeš varnost, krniš življenje v sebi, svoji duši strižeš peruti in zanikaš svoje (zelo slabo poznane) potenciale.

Varnost iščemo - kje drugje, kot v denarju! Ta naj bi bil garancija, da lahko hitro nadomestimo nekaj, kar bi izgubili. A ta predstava je zelo varljiva. V veliki naravni nesreči vam tudi denar nič ne pomaga. Tisti, ki imajo veliko, si prizadevajo zagotoviti varnost tako, da kopičijo še več. To ustvarja začaran krog, past brez izhoda. Zunanje je vedno izpostavljeno propadu ali uničenju. Navidezna varnost, ki jo denar prinaša, splahni tisti hip, ko se zaupanje v denar zamaje. To so najbolje občutili tajkuni, ki so ob počenem borznem balonu čez noč izgubili velikanske vsote denarja. Da so bili zaslepljeni, zasužnjeni z  bliščem denarja, spoznajo šele takrat, ko se jim pred očmi sesuje vse, kar so nagrabili.

SE NADALJUJE

Zoran Železnikar
www.prisluhni.si