Že dalj časa me bega eno zelo kompleksno vprašanje in zato bi rad o njem spregovoril v tem prispevku. Tokrat pišem prvič, zato bom poskušal biti čim bolj jedernat.

V litaraturi sem prebral, da naj bi po smrti človekov "duhec" odpotoval skozi tunel na neki drugi svet (nebesa). Nato naj bi se ponovno rodil. To naj bi ponovljal toliko časa dokler bo svoje zavesti razširil do te mere, da mu neprestano vračanje na Zemljo ne bo več potrebno. Tako se bo rodil v nek drug svet, kjer se bo nadaljno duhovno "razsvetljeval".

Moje vprašanje je naslednje: v čem je point tega prehajanja iz ene dimenzije v drugo oz. od nižjega proti vedno višjem nivoju!?

Pa še nekaj. Takoj, ko govorimo o tem, da se moramo imet radi, gojiti sočutje drug do drugega, se razumeti ..., govorimo o izboljševanju oz. "višanju" človeške duhovne zavesti. To pomeni, da smo "Zemljani" trenutno na določenem nivoju, ki je nižji od tistega, ki naj bi ga dosegli v času bivanja na tem planetu. Zdaj pa: takoj, ko imamo nižji in višji nivo imamo manj in bolj duhovno "razvite" ljudi. S tem pa lahko ljudi ("duhce") takoj postavimo na neko premico od najbolj "butastega" do najbolj "pametnega", če se malo po Zemljansko izrazim :). Torej, če obstaja na eni strani manj "razvito" bitje na drugi pa bolj, lahko trdim, da obstaja tudi nek začetek in konec tega celotnega cirkusa! S tem pa pridem do zaključka, da smrt dejansko obstaja ...

Torej, ko se rodim, sem neveden. Potem opravim ful enih potovanj, na katerih se izobrazim, duhovno "razvijem" in tako postanem veden ...

Kaj pa potem? Se zlijem v eno s še višje "razvitim" bitjem? Morda s Tistim, ki poganja celoten univerzum?

Nevem ... Nimam pojma! Pa vi!?
Theoss