Polarno območje se nam morda res zdi daleč, vendar imajo tamkajšnje okoljske spremembe globalne ucinke, je poudaril komisar za raziskave in razvoj Janez Potočnik ob predstavitvi poročila o vplivu polov na podnebje, ki so ga danes objavili v Bruslju ob začetku mednarodnega polarnega leta. Zmanjševanje ledene mase ima neposredne učinke na lokalne ekosisteme in življenje ljudi, ki so jim vir vode sneg in ledeniki, posledice tajanja ledu pa naj bi čutili vse do ekvatorja, opozarjajo znanstveniki.

Mednarodno polarno leto bo na več kot dvestotih projektih združilo več kot tisoč znanstvenikov iz več kot šestdesetih držav in prineslo nova spoznanja o vplivu polarnih območij na življenje na ostalih delih planeta. Projekti imajo sest osnovnih ciljev: ugotoviti trenutno okoljsko stanje v polarnih območjih, ovrednotiti pretekle in trenutne okoljske in socialne spremembe, razumeti povezavo med poloma in ostalimi deli planeta, odkriti meje znanosti v regiji, iz polarnih območij opazovati zemeljsko notranjost in vesolje in proučevati kulturo, zgodovino in socialno strukturo družb, ki tradicionalno živijo na teh območjih.

Med znanstvenimi prispevki v Bruslju izpostavljajo projekt Epika, ki je pokazal, da je stopnja ogljikovega dioksida najvišja v zadnjih 650.000 letih, ter projekt Damoklej, osredotočen na človeški in okoljski vidik zmanjševanja ledene mase na polarnem območju okoli severnega tečaja, Arktiki. Znanstvene projekcije kažejo, da v poletnih mesecih kmalu ne bo več ledu na Arktiki in da torej v prihodnjem stoletju ne bo več trajnega ledu, opozarjajo znanstveniki. To naj bi imelo hude posledice za štiri milijone ljudi, ki živijo na tem območju, pa tudi precej širše, saj naj bi posledice tajanja ledu čutili vse do ekvatorja.

Vir:umanotera