Veter v laseh,
ogenj v očeh,
vrtnica v zobeh,
divji ritem sambe
in tvoj temperament.

Sam za sebe se držiš,
nedostopno umirjen in zelo zamišljen,
brez besed me le opazuješ, preiskuješ
in v globini srca me ocenjuješ.
Nobene napake ne spregledaš,
a se le nasmehneš,
zamahneš z roko
in se obrneš drugam.

Postal si flegmatik,
ki mu niti do prijateljstva ni,
lenobno samozavesten
in kot vedno redkobeseden.
Kritičen si in to ti pristaja.

Včasih si zaželim tvojega objema,
čutiti tvoj pogled na sebi
in nekaj veljati v tvojih očeh.
Slišati tvoj glas, tvoj smeh.
Že samo tvoja navzočnost globoko pomirja.
Kar si zdajle zaželim, je neskončna debata s teboj do poznih jutranjih ur.
To je vse, kar lahko storim ta trenutek, mi pravi moj občutek.

Danijela Premzl