Jesenske barve se nežno zlivajo,
v sebi vso zgodbo poletja skrivajo.
Lepe zaradi vsega, kar se je zgodilo,
pričakujejo tiho zimsko idilo.

Rumena, oranžna, rjava, rdeča,
ena od druge se zdi bolj goreča.
Ko listi v vetru plešejo svoj divji ples,
pomislim na ogenj dvojih teles.

Začutim te tukaj, moj angel lepi,
tvojo čisto bližino, belo kot v puhasti kepi.
Želiš si me, želim si te, ljubezen ne laže,
smer najine poti lepota src nama kaže.


Zreva v oči si in objemava srečo,
veva, kaj pomeni čutiti predanost ljubečo.
In kakor jesen znava vse barve zliti
in skupaj goreče v drug svet oditi...