|  Šest ljudi, naključno ujetih v ledenem in
strupenem mrazu, vsak s svojo palico,
kot pravi zgodba.
Ogenj je ugašal, saj ni bilo polen,
a prvi mož mu je obrnil hrbet,
kajti med obrazi okoli ognja
je opazil črnega.
Naslednji je videl, da eden ne hodi v njegovo
cerkev in ni se mogel pripraviti,
da bi podnetil ogenj s svojo brezovko.
Tretji je sedel v ponošenih cunjah,
in se je tesneje zavil v plašč,
zakaj bi njegova palica grela
bogate brezdelneže?
Bogataš se je odmaknil in mislil,
kako naj obdrži, kar je zaslužil
od lenega, nesposobnega reveža.
Obraz črnca je izražal maščevalnost,
ko je ogenj ugasnil,
kajti v svoji palici je videl priložnost,
da kljubuje belcem.
Zadnji v bedni skupini
ni naredil ničesar zastonj,
igral je igro dajanja in vračanja.
Palice v njihovih otrplih, mrtvih rokah
so dokazovale človekov greh,
kajti niso umrli od mraza zunaj -
umrli so od mraza znotraj.
neznani avtor
LJUBEZEN do SOČLOVEKA JE EDINO, KAR OSTANE, KO VSE DRUGO PROPADE...
|
NE ZAMUDITE
Mraz znotraj
Prispeval/a: gabriel s dne torek, 23. avgust 2005 @ 16:17 CEST
Prebral sem to zanimivo in poučno zgodbo! Koliko takšnih "mrtvih v sebi", koliko takšnih "zombijev" je vsak dan okoli nas - v šoli, v službi, v prometu, na športnih igriščih, v našem vsakdanjem življenju! Veliko preveč, preveč za tako majhen narod, za tako lepo domovino, pa nekako ne znamo, ne želimo, celo tisti, ki neko iskro še v sebi imamo, da se iskreno en drugemu damo! Skoraj nihče nikomur več ne pogleda v oči, ker mu nož v hrbet želi, takšna je naša sedanjost in vse bolj prazna naša notranjost! Mraz nam kosti mrazi, od znotraj! Vendar se ne smemo pustiti, do konca se je treba boriti proti temu "mrazu", ker kaj nam pomeni potem življenje, če ga ne živimo s toplino od znotraj....
Prejmi topel pozdrav in ga pošlji naprej, naprej..... gabriel s