Osupel sem, kako brez moči so ljudje, da bi drug drugega osrečili, se razumeli, si ustregli in se ljubili. Tisk, radio in televizija nam vsak dan servirajo skorajda smrtno dozo surovosti in nasilja, brezobzirnosti in nesmisla. Kaže, da zborovanja, pozivi, demonstracije in protestne akcije ne pripomorejo kaj dosti k medsebojnemu razumevanju.

Vsak hoče na svoj način izboljšati svet in si na dvomljive načine prizadeva za mir. Zdi pa se, da nihče ni pripravljen na spravo, da bi tako dosegli mir. Zdi se tudi, da nihče ni pripravljen poboljšati samega sebe. Vsak hoče začeti pri drugem. Vsak hoče obtoževati, kriviti in klicati na odgovornost druge. Tako smo se znašli v Babilonu. Obsedel nas je babilonski duh, duh zmešnjave in pomračitve.

Ali ne bi vendarle skušali ustvariti tišine, poiskati duha luči, božjega duha, duha ljubezni? Ko se bo ta naselil in začel delovati v naših srcih, bomo tudi želi njegove sadove, čudovite sadove.

To so:
ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, prijaznost, dobrota, zvestoba, blagost, umirjenost in preprostost.

Ne pozabi na veselje
Phil Bosmans