Zvok
V splošnem se ne zavedamo velikanskega pomena zvoka. Zvok je nekaj zelo prvobitnega, tako kot svetloba. V obeh primerih gre za nihanje v dveh različnih frekvenčnih spektrih. Zvok stoji v ozadju širokega nabora pojavov, ki se povezujejo z nihanjem nižjih frekvenc; akustični pojavi imajo v dojemanju stvarnosti zelo veliko težo. Nihanje – neprestano prehajanje med dvema položajema – je temeljna lastnost v izraženi, minljivi stvarnosti.

Brez nihanja bi bil svet mrtev. Nihanje daje življenje. Človek v svetu dvojnosti vse življenje niha med različnimi skrajnostmi. Zvok slišimo le, kadar obstaja primeren medij za prenos – zrak, voda ali kak drug medij. Ob zvoku se pojavi nov fenomen – tišina. Sleherni zvok se rodi iz tišine in se v tišino tudi vrne.

Prostor in tišina – ozadje za zvok – sta dve lici iste stvari: niča. Sta zunanji obliki notranjega prostora in notranje tišine, to pa je globok mir – brezoblično ustvarjalno jedro vsega obstoja. Tišina je, kot pravi Tolle, eden od vhodov v duhovni svet.27 Tišina jeprisotnost; je zavest, osvobojena miselnih oblik.

Pozoren bodi na tišino, ki ostane za vsakim zvokom. Usmerjanje pozornosti k zunanji tišini ustvarja notranjo tišino, um se utiša, vhod se odpre. Tišina zunaj, mir znotraj. Duhovni svet je prisoten v tem svetu kot tišina. Nič ni tako skrivnostnega kot tišina. Dovolj je le obrniti pozornost k njej. Če ne bi razen tišine obstajalo nič, tudi ti ne bi vedel zanjo. Zaveš se je šele potem, ko si slišal zvok.

V naslednjem besedilu bomo na stvarnost pogledali skozi oči filozofov in se še nekoliko poglobili v skrivnosti zavesti.

KONEC

Zoran Železnikar
Vir: www.prisluhni.si