Se sprehajata učenec in mojster, pa učenec nenadoma vpraša mojstra; "Kaj je smisel mojega življenja?"
Mojster je tiho in gresta naprej. Čez nekaj časa učenec ponovi svoje vprašanje. Tudi tokrat je mojster tiho in ne odgovori.
Ko se približata neki vasi mojster ob poti opazi velik sod napolnjen z vodo. Nenadoma močno zgrabi učenca in mu glavo in pol telesa porine v sod kot bi ga hotel utopiti.

Učenec se močno upira, bori se za življenje, ko pa sprevidi, da mu ni več pomoči popusti, takrat pa popusti tudi njegov mojster in mu potegne glavo iz vode.
Nato mojster vpraša učenca naj mu pove kako se je počutil medtem ko je imel glavo pod vodo.

Ko učenec pride do sape mu reče;
"Najprej sem bi hudo šokiran, potem sem mislil, da se šališ, ko nisi popustil sem se začel boriti za življenje in ko sem videl, da ne bom uspel, sem se predal in popustil."
Mojster ga vpraša;"In kaj je bila tvoja zadnja misel?"
Učenec mu odgovori;"Moja zadnja misel je bila, da bi lahko vdahnil vsaj še en dih"

"Vidiš tako dojemaš tudi svoje življenje.
Ko prideš v ta svet si najprej šokiran, nato misliš, da je življenje en hec, nato se začneš boriti za karkoli že in na koncu popustiš in se predaš usodi.
Ko boš zahrepenel po smislu svojega življenja tako močno, kot si zahrepenel po samo še enem dihu, boš smisel svojega bivanja v sebi tudi zares spoznal."

Stoyan Svet