Piše: Igor Kernel v novih Misterijih www.misteriji.si

Staroverci - znanstveno ...
Ko govorimo o ostankih starih verovanj, ki imajo svoj izvor še v zgodnjem srednjem veku, ko se je začelo pozno pokristjanjevanje (nekatera so morda še starejša), se je za te ostaline pri nas v zadnjem času uveljavil naziv »staroverstvo«. Potem ko so začele nastajati resne študije na to temo, je nastopil čas, da svoje mnenje o tem širši javnosti predstavijo tisti, ki se z njimi ukvarjajo poklicno.

V Slovenskem etnografskem muzeju so na okrogli mizi z naslovom »Kako etnologi mislimo staroverstvo« pojasnjevali številnim obiskovalcem, kako tolmačijo doslej zbrano gradivo na to temo.

Dvorana, v kateri je potekala okrogla miza, je bila nabito polna. Tolikšno zanimanje javnosti je razumljivo, saj so razpravljali o temeljih naše samobitnosti. Vsi vemo, etnologi pa še posebej, da so se pri nas, tako kot tudi drugod, ohranili ostanki starih običajev in verovanj, saj se je popisovanje teh ostalin začelo že v 19. stoletju.

A to, o čemer govorijo novejše objave, od katerih izstopata V siju mesečine Borisa Čoka (2012) in Iz nevidne strani neba (2015) Pavla Medveščka (obe ste izšli pri Založbi ZRC-SAZU), je nekaj povsem drugega. Zbrano gradivo namreč kaže, da je še vse do nedavnega »stara vera« obstajala kot vzporedna skrivna struktura, njeni nosilci pa so, daleč od oči javnosti, še vedno izvajali starodavne obrede.

POMISLEKI STROKE
Govor je bil predvsem o Medveščkovi knjigi, razpravo je vodil dr. Boštjan Kravanja, v njej pa so nastopili dr. Andrej Pleterski (avtor obsežnega uvoda v omenjeno knjigo), dr. Zmago Šmitek, dr. Katja Hrobat Virgolet, kustodinja etnologinja Darja Skrt in dr. Miha Kozorog. Na eni strani je bilo čutiti zadržanost do gradiva (Kozorog) in slišati opozorila, da zbrano gradivo še vedno čaka na temeljito analizo (Šmitek). Na drugi pa sta tako Andrej Pleterski kot Darja Skrt, oba tudi najbolj vpletena v predstavitev Medveščkovih zapisov, poudarjala zanos ob srečanju z njegovimi izsledki.

So se pa na koncu prav vsi sodelujoči poenotili v eni točki: po njihovem je »stroka« dopustila, da ji je to temo ukradla »ljubiteljska sfera«. A tudi če je to res, se je to zgodilo prav zato, ker dosedanje objave Medveščkovih in Čokovih raziskav še niso bile temeljito pretresene in ovrednotene. Precej povedno je, da so ves čas razprave pozabili omeniti, da je v dvorani prisoten Pavel Medvešček, avtor knjige, o kateri je bil govor.

Znanost mora sicer svoje ugotovitve vedno podpirati s trdnimi argumenti, vendarle pa ne služi sama sebi. Znanstveniki s svojimi izsledki širijo omiko med vsemi ostalimi, znanost živi za ljudi, potrebuje pa tudi njihovo zanimanje in podporo. Dostikrat so se do največjih odkritij dokopali ljubitelji: Heinrich Schliemann, raziskovalec domnevne Troje, je bil trgovec. Henry Rawlinson, ki je prvi prebral staroperzijski klinopis, je bil častnik britanske vojske. In tudi v našem primeru lahko sobivanje stroke in ljubiteljstva privede do dodajanja novih kamenčkov v mozaik našega védenja o staroverstvu.

Igor Kernel

Še vse do nedavnega so pri nas staroverci, daleč od oči javnosti, še vedno izvajali starodavne obrede.

Fotografija: Pavel Medvešček (Foto: Dejan Ogrinec)