Konkretizirani in abstraktni Bog
Sumerska besedila govorijo o »bogovih« in ne o Bogu. Izraz Anunnaki dobesedno pomeni "Tisti, ki so prišli z neba na Zemljo«. Židovski izraz Elohim, ki so ga prevajali kot "Bog", ima pravi pomen "božanstva". Biblija jih imenuje »Anakim«, v poglavju 6. knjige Geneze pa tudi Nefili, kar v hebrejskem jeziku pomeni "vrženi na Zemljo", torej sinovi bogov, poslani na Zemljo. 

V originalu gre torej za množinsko obliko, ki se nanaša na skupino bitij in ne posameznika.

Toda iz številnih besedil razberemo, da ta bitja z "božjimi" lastnostmi obvladujejo tudi nekateri čisto človeški nagoni in celo hibe; podvrženi so čustvom, medsebojnim sporom in rivalstvu, podlegajo skušnjavam, občujejo s človeškimi ženami...

Združujejo torej dve naravi - božansko in človeško. To je tipično za prvotno pojmovanje bogov, ki se je ohranilo tudi v naslednjih civilizacijah - egipčanski, grški...

Biblija je tista, ki je iz "bogov" naredila enega Boga in s prikritjem njegove človeške plati ustvarila vtis o nadnaravni entiteti, ki s človekom nima pravzaprav nič skupnega. A njen motiv je razumljiv: poganski panteizem, ki je vodil k tekmovanju med bogovi, je bilo treba zamenjati s predstavo o enem Bogu, v katerem se združijo vse aspiracije in pričakovanja in povežejo z eno, najvišjo avtoriteto.

Iz sumerskih tekstov izhaja spoznanje, zdaj že več kot uvodoma izražena domneva - da pri bogovih ne gre za neko nadnaravno, imaginarno entiteto, temveč gre za konkretna, fizična bitja, ki so jih takratna ljudstva zaradi njihove tehnološke superiornosti krstila za bogove. Erich Daniken je imel prav. Bogovi so bili astronavti. Žal tega dejstva pred desetletji ni uspel dovolj prepričljivo dokazati.

Ločiti moramo torej med konkretiziranim Bogom oz. bogovi, ki so nas obiskali v preteklosti in - kot bomo videli - vplivali na razvoj človeka in civilizacije - ter tisto abstraktno entiteto, prav tako imenovano Bog ali Stvarnik, ki v sebi skriva našo življenjsko bit, naše pravo duhovno bistvo, "božjega duha", ki ga začutimo, ko se obrnemo navznoter. Poenostavljeno bi lahko rekli, da gre za dve entiteti - za konkretiziranega, fizičnega Boga ter za abstraktnega, duhovnega Boga. Obe entiteti se med seboj bistveno razlikujeta, pa vendar smo ju združili v eno. To je po svoje sicer logično - človek je fizično in duhovno bitje in brez dvoma tudi Nefili. Toda takrat, ko govorimo o Nefilih, moramo vedeti, da gre za konkretna bitja in ne abstraktne entitete z nadnaravnimi lastnostmi.

V Stari zavezi pri omenjanju Boga ne merijo na duhovnega Boga, ki naj bi nas povezal z dušo ali božansko iskro v nas. Gre v prvi vrsti za odnos med tvorcem in stvaritvijo. To se je spremenilo šele z Novo zavezo in nastopom Jezusa. Pozornemu očesu ne more uiti, da se značaja Boga iz Stare in Nove zaveze razlikujeta.

KONEC

Se nadaljuje v člankih Geneza v novi luči