Boli ko mi rečeš da nisem ti bila nikoli prijateljica,
a ne veš koliko časa sem prejokala kadar si trpela.
Boli ko mi rečeš da ti nisem nikoli pomagala,
a ne veš da sem vedno bila ob tebi, čeprav tega nisem nikoli pokazala.
Boli ko mi očitaš kakšna sem bila,
a ne veš, da preteklost je že minila.
Boli ko mi sedaj govoriš, da pozabljam nate,
a ne veš, da tisti, ki je zapisan v srce, se ga pozabiti ne more.

Oprostila sem ti vse,
ti pa še vedno mi ne.


Vem, da si veliko pretrpela zaradi mene,
vem, da je bilo težko.
Ne vem pa zakaj ne pustiš preteklosti za seboj,
ne vem zakaj ne pozabiš na vse slabo, ki je bilo,
ne vem zakaj.

Mar ni življenje čudovito?
Zakaj bi ga živeli v očitanju drugim, v žalosti in preteklosti?

Rajši ga živimo v vsakem dnevu posebej,
z veseljem in ljubeznijo,
zavedajoč se, da lahko to delimo z drugimi.