|  Prav tiho, z občutkom boginje Afrodite, zapri duri,
ko boš zarana odhajala iz najinega svetišča,
kljub zgodnji jutranji uri
vzemi s sabo šopek lilij, tiste s Pohorja,
zate sem ga nabral,
ga tebi podaril
v znak ljubezni,
ga prah je prekril kot ljubezen najino, ga načeli so molji;
ne krivim te, moja boginja Dika, nisi kriva,
našel sem njo, boginjo Hebo,
ne obtožujem te, ker si me zapustila,
ne zaslužiš si več, da bi bila še naprej ljubljena,
mi ona ljubezen bo vrnila;
srce krivo je, da smeh mi je v duši zamrl,
saj vem, da te ne bom več uzrl,
a čas, ta vzame vse,
kot vest, ki žge do zadnjega dne.
|
NE ZAMUDITE
Vzemi sabo šopek lilij...
Prispeval/a: Ljuba dne sreda, 13. avgust 2008 @ 08:55 CEST
Eh kanika, malo me žalosti tale del tvoje pesmi:
--------------
ne obtožujem te, ker si me zapustila,
ne zaslužiš si več, da bi bila še naprej ljubljena,
mi ona ljubezen bo vrnila;
--------------
Si je treba zaslužiti, da si ljubljen? Mar ni ljubezen brezpogojna? In če te nekdo zapusti (pa si prepričan, da je ona zapustila tebe? Morda pa si ti zapustil njo?), ti mora potem neka druga "boginja" ljubezen njeno "vrniti"? Kaj ni to nepravično in kruto do te nove "boginje", ker mora plačevati dolgove za tvojo edino pravo in nekoč ljubljeno prvo "boginjo"?
Žalostno, res žalostno je tole!!! Kar srce me boli :((... In tvojo prvo "boginjo" zagotovo tudi!
Pozdravček
Ljuba