|  Kamen ti je padel iz roke.
Obstal si kot kip,
za težo kamna lažji,
v gmoti kamnit.
Umolknil je veter,
ki je usmerjal roko v cilj.
Dleta na delu ustvarja,
prste breztežne
in utišane čute lovca v njih.
Skala je iz mrtvega kamna,
gmota celic prsti, brez krvi,
Poslušaj ptiča,
roka pogreša kamen,
kamen sonce,
ki v njem se iskri.
Rešen teže kamna,
spoznavaš mimoidoče,
ki so občudovali veščino,
kamen v tvoji desnici,
srce ob levici.
Ko na tebi se ranjena koža
od dleta ohladi, boš vedel kdo si.
Hladile te bodo vode in dež.
Le zamaknjen kamnit samotar si,
ki ne veš kaj bi,
brez kamna v roki si le kip
v zakotju kiparjeve sobe
s človeškim okrasjem,
še vedno na kamen uglašen.
www.tatjana-malec.si |
NE ZAMUDITE
Za težo kamna lažji
Prispeval/a: konsuelo dne ponedeljek, 30. junij 2008 @ 21:44 CEST
P. S. kaj je danes za en dan? Celo na pozitivkah samo tenkočutni članki...
Za težo kamna lažji
Prispeval/a: Tatjana Malec dne torek, 1. julij 2008 @ 09:28 CEST
kot mlad pesnik si občutljiv in si dodal pesmi svoj deloma ganljivi pomen, saj govori o trdoti človeka, ki je poistovetena s kamnom. Mogoče imam kot človek še možnost, da bom v svojem kamnitem kipu postal počlovečen. Brez dvoma, da ima pesem svoje sporočilo, ki nas napoti, da iščemo odgovor v samemu sebi. Bolj kot sama pesem si zasluži priznanje tisti, ki jo je dojel in občutil kot izziv, da se sam nad sabo zamisli. Ni nam za obupati nad prihodnostjo dokler imamo takšne razmišljujoče in občutljive ljudi kot si ti, ki iščejo poti, da bi iz kamna pognale svojo kal in ozelenele.
Veselim se tvojih pesmi in sporočil. Prijazen pozdrav
Tatjana
Za težo kamna lažji
Prispeval/a: Tatjana Malec dne torek, 1. julij 2008 @ 14:11 CEST
šele pri Jakinem prispevku sem v komentarju videla, da si pesnica in ne pesnik. Se ti opravičujem za zmoto. Sicer pa ni to toliko pomembno, važno je kaj napišemo in kako občutimo napisano.
Lep pozdrav
Tatjana