Po tednu dni razigrane burje,
ki je pometala kraške borjače
in obalne ceste, se je vlil dež.
Zmračilo se je.
Noč se je potopila v globoki sen.
Utišano in pridušeno.
Kako bi rekel Peter Pavel Vergerij?

Mesto je zaspalo.
Bagerji so tudi zaspali.
Pomembno stanje,
da se odpočijejo.
Budne so ostale le stare palače,
antični spomeniki, kipci in reliefi.
Pomembno stanje za budnost.

Prekopane ceste in gradbišča
v temi fascinirajo. Letristično.
Z zvoki tišine količin materiala.
Naravnost fantazmatično.
Ponoči so blokade cest
mnogo manj občutene kot podnevi.
Srečaš se s stvarmi, ki so onkraj.

V osrčju mesta so šli v globine.
Makrokozmos občestva za parking.
Statiki in arhitekti so mistiki,
fantasti, ki živijo med resničnim
in vizualno domišljijskim.
Cena neštetih vizij? Neznanka.

Rastlinje je specifično.
Izstopa v svetlobo, kot da mu ljudje
spodaj niso veliko mar.

Postajamo mesto tisočerih novosti.
Uspešnice postajajo problemi.
Ambicije nekje v ozadju.
Izvirne motivacije. Ideje.
Zaprta poslikana vrata pred nosom.

Ljudje so vpleteni v pustolovščino
simbolnega. Vizualno projekcijo.
Pogled na mesto bodo posojali
prišlekom z ladjami in avtobusi
za denar, pice, hamburgerje,
češpove njoke in Capris.

Mesto je sistem notranjih
in zunanjih oken in vrat.
Prenova je zgodovinski val
emancipacije, a spremljanje urbane
simbolike pokaže ranljivost opeke,
kamnov, betona, satja in mejo,
ki jo ni mogoče reducirati.

Videti je igro zrcal, ki se pogovarjajo
z zrcalnimi kopijami. Vsako jutro,
ko mesto vstaja, preverjamo,
če še obstajamo v iluzornem prostoru.
Nostalgija ali kaj?
Mislili smo, da je zrak prozoren
pa je prašen. Zasičen.

Vlagamo telesa v mesto,
ne da bi mesto spravili vase.
Kar je vas omejevalo,
je nas vezalo nase.
Nepremišljena strategija
premišljenih odločitev.
Preobilica lastnih pomenov.
Glas kapitala! Shizofrenija.

Vidim skozi steklena vrata,
znotraj, kako mi umikajo svet
z duše beneških spominov
in me naseljujejo nad glazuro
belega mlečnega štuka.
Določajo nove obleke teles.

V srcu mi pojó še škržati in črički
s pozidanih polj in šalarskih palud.

www.tatjana-malec.si