Kako fino tkanje!
Nebo se sinji v modri pastel.
V valovitem sunku
se je nasmejala pomlad.

Stebelca so dobila bele pegice
in zakipel je travnik ivanjščic.
Gosta rumena barva je popisala
grm sončno lahkotno.
Trava v vetru valuje kot morje,
medtem ko pljuskajo trate
jutranje rose in koreninijo
dušo svojih semen.

Kako kopičijo čustva
iz belega v rožnato češnje.
Vse je popisano z abecedo ljubezni.

Joj, kako lep je dan v nežnih barvah.
Vsa narava je kot bila bi sestavljena
iz enega samega navdiha,
ki barva cvetove in krila metuljem.

www.tatjana-malec.si