Odhaja osramočen,
stisnjenih pesti, ponižan.
Le nekakšen papir je dobil.
Enak papir, sporočilo kot drugi.

Po vsem letih, trenutkih odrekanja,
dosledni, marljivi pri delu
zgarani ob gradnji nove tovarne,
zdaj ostajajo brez vsega.

Pa saj so jim obljublali plačilo,
jih vlekli za nos, lagali,
toda denarja ni bilo od nikoder,
tistega za opravljeno delo.

Se govori kdo, kdaj in zakaj.
Toda če so delali, je nekdo služil,
kar so napravili, se je prodalo.
Zdaj se bo prodajala njihova tovarna.

Tista, ki so jo zgradili sami,
zato so sprejemali manjše plačilo,
brez plačil za delovne sobote,
to se je dogajalo, da ne bo pomote...