Nepojasnjeno pridobivanje teže, izjemna utrujenost, občutljivost na mraz, mrzle okončine, suha koža in lasje, obilne menstruacije, ginekološke težave, zaprtje … to so lahko znaki, da vaša ščitnica ne deluje najbolje. V večini primerov gre za premalo dejavno ščitnico, ki ne proizvaja dovolj ščitničnih hormonov.

Ščitnični hormoni so ključni pri presnovnih procesih vseh celic v telesu, torej pri proizvodnji celične energije. Če jih ščitnica ne proizvaja v zadostnih količinah, se vse telesne funkcije upočasnijo, tudi presnova maščob, ogljikovih hidratov in beljakovin - zato začnemo med drugim pridobivati kilograme.

Kar 13 % ljudi ima težave s ščitnico
Marsikoga preseneča, da ima tako majhna žleza metuljaste oblike, ki se nahaja na vratu tik pod Adamovim jabolkom, tako velik vpliv. Po oceni zdravnikov ima pri nas težave s ščitnico vsaj 150.000 ljudi, zdravi pa se jih le majhen del. To je v veliki meri povezano tudi s tem, da je težave težko prepoznati in jih pripisati prav ščitnici. To lahko potrdijo le specialistični pregled in preiskave.

Kdo ima povečano tveganje za težave s ščitnico?

Me pomembnimi dejavniki, ki povečajo tveganje za težave s ščitnico, so:

• Družinska zgodovina. Če so vaši starši ali bratje in sestre imeli premalo ali preveč delujočo ščitnico, imate tudi vi povečano tveganje za tovrstne težave.
• Ženski spol. Ženske imajo kar 5x večje tveganje za težave s ščitnico kot moški.
• Starost. Pogostost hipotiroze se poveča po 60. letu.
• Zdravstvena zgodovina. Pri ljudeh z nekaterimi boleznimi ali težavami je tudi povečano tveganje za nepravilno delujočo ščitnico. Med temi boleznimi so sladkorna bolezen tipa 1, revmatoidni artritis, prezgodnji sivi lasje ter zdravljenje z obsevanjem glave in vratu.