Slovenski fiziki so v najuglednejši naravoslovni reviji Nature objavili članek, ki razkriva razlike med snovjo in antisnovjo.

Fiziki z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko, Instituta Jožefa Štefana, mariborske fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo in novogoriškega laboratorija za astrofiziko osnovnih delcev so članek objavili v okviru sodelovanja v mednarodni skupini Belle.

Iz ISJ-ja so sporočili, da je v velikem poku, ko je nastalo vesolje, po predvidevanjih nastala enaka količina snovi (delcev) in antisnovi (antidelcev), medtem ko je danes opazljivo vesolje sestavljeno skoraj izključno iz snovi. Eden izmed ključnih pogojev za tak razvoj vesolja je kršitev simetrije CP-ja, s pomočjo katere opišemo nekatere različne lastnosti delcev in njihovih antidelcev.

Na trkalniku KEKB-ja v Tsukubi na Japonskem skupina Belle opravlja natančne meritve razlik v lastnostih delcev in antidelcev, ki jih imenujemo mezoni B. V omenjenem članku so opisali rezultate meritev pogostosti, s katero negativno nabiti mezoni B razpadajo v delce, in pogostosti analognih razpadov njihovih antidelcev. Razlika pogostosti, normirana na vsoto obeh, znaša 7 odstotkov. Rezultat torej kaže na očitno različne lastnosti delcev in antidelcev in predstavlja kršitev simetrije CP-ja.

Vir: rtvslo.si