Fosilizirane kosti dolgo izumrlega človeškega plemena, ki so jih našli v Mehiki, so ponovno sprožile debate o tem, kako je vrsta homo sapiens poselila oba ameriška kontinenta.

Danes nekako prevladuje teorija, da so prvotni prebivalci, ki so pred 40. 000 in 12. 000 leti iz Azije preko Beringove ožine prišli na Aljasko in nato naprej v obe Amerik, predniki mongolskih ljudstev. Kmalu po tem, ko so prišli na Aljasko, naj bi se začeli naseljevati proti jugu celine in eventualno prispeli do ozemlja Južne Amerike.

Predvsem v zadnjem desetletju so temelje te teorije razmajali številni arheološki dokazi o tem, da so prvotni prebivalci ameriških celin morda prišli iz drugih delov sveta. Takšna predvidevanja je močno podprla nedavna najdba 33 lobanj, ki so jih izkopali na rtu kalifornijskega polotoka v Mehiki.

Raziskovalci so prepričani, da najdene lobanje nimajo prav nikakršnih značilnosti severovzhodnih Azijcev. Pravzaprav so ugotovili, da imajo lobanje več značilnosti prvotnih prebivalcev južne Azije, ki so imeli relativno kratke ravne obraze in dolge ozke možganske votline.

Avtorji študije, ki jo je vodil Rolando Gonzalez-Jose s španske Univerze v Barceloni, ne zanikajo vpliv mongolidov pri širni naselitvi obeh Amerik. Prav tako ne zanikajo trditev, da so prvi ameriški naseljenci ob svojem prihodu prečkali Beringov preliv, ki je v tistem obdobju bil skoraj povsem kopen, in da so do Aljaske najverjetneje niso prispeli s pomočjo splavov. Vendar pa menijo, da odkritje teh "paleoameriških" ljudi nakazuje na to, da je bil proces naseljevanja precej bolj zapleten in skozi različna obdobja najverjetneje vsebuje širšo gensko paleto, kot so znanstveniki prvotno mislili.

Vir: svarog.org