Svet ni tisto, kar mislimo da je! Mi nismo tisto, kar mislimo da smo!!

Kdo smo?

Človek je duhovno bitje, energija; ni samo fizično telo!
Energija je večna ( ne moremo jo uničiti, samo pretvarja se lahko iz ene oblike v drugo), duhovno bitje je večno.
Čas je da se zavemo, da smo mi ta bitja. To je sicer v nasprotju z vsem kar nam govorijo in nas prepričujejo, vendar kljub temu drži.
Duhovna bitja živijo v svetu ljubezni, radosti in miru.
Vodi jih intuicija.
Ustvarijo karkoli potrebujejo.
Ne poznajo strahu, skrbi, jeze, žalosti in pohlepa.

Potrebno je vedeti. Potrebno je čutiti.

Čustva čutimo. To so ljubezen, radost in mir. Čustva nobena trenutna situacija, nobene misli, nobeno preračunavanje, nobeno kombiniranje ne more spremeniti.
Ljubezen ( brezpogojna ljubezen) enostavno je ali je ni.
Nasmejemo se šali, ampak - radost začutimo. ( začutimo radost življenja)
Da se umirimo se moramo prepričati, ampak - mir začutimo. ( prevzel nas je neskončen mir in nobena misel, ga ni mogla prekiniti)
Danes pravimo čustva tudi občutku strahu, jeze, žalosti, skrbem in pohlepa. Vendar so to le stanja, ki jih ne moremo imenovati čustva ( nekateri jih imenujejo negativna čustva). Verjetno jih (na tej stopnji zavedanja) potrebujemo zato, da nas popeljejo v našem razvoju naprej in nič več. Čim manj jih poudarjajmo!
Ljudje bodo rekli« tudi jezo čutimo, tudi strah čutimo, žalostni smo..«.
To so le stanja, ki jih naš razum najprej »obdela« in jih posledično oceni kot »čustvo strahu, jeze, skrbi, žalosti in pohlepa«.
Strah nas postane, ko nam naš um panično predstavlja vse mogoče negativne posledice nekega dejanja ali situacije.
Jezo »začutimo«, ko se dogodki ne odvijajo tako kot smo načrtovali.
Pohlepni smo, ko nas prevzame zavist.
Podobno velja za skrbi in žalost.

Čustva, ki jih neposredno začutimo pa niso posledica nekega iluzornega načrtovanja in pričakovanja našega razuma, ampak se enostavno pojavijo spontano, intuitivno, nenačrtovano.

Intuicija je tista, ki nam jih posreduje.
Cilj vsakega človeka je, da spozna svoje bistvo.
Ena od poti do tega cilja pa je, da čutimo.

Zaupajmo svoji intuiciji in poslušajmo svoje srce.

To je pot čutenja ljubezni, radosti in miru.
Naredimo tisto,
kar začutimo, ko opazimo pravo stvar;
kar začutimo, ko nam je nekdo všeč ob prvem srečanju;
kar začutimo da je potrebno.
Ravnajmo se po tem prvem vtisu in ne čakajmo na ugotovitve in preračunavanja razuma, ki nas pripelje do strahu, skrbi, jeze, žalosti in pohlepa.
Ne prepuščajmo se tem stanjem in enostavno sprejmimo kar se nam dogaja.
Nekateri so začutili, da je v življenju potrebna sprememba. Brez razmišljanja so se lotili »neverjetnih« in »nepredstavljivih podvigov«. Uspeli so v vsem.

Zdaj živijo v ljubezni, radosti in v miru.