Dvajset let po jedrski katastrofi v ukrajinskem Černobilu meritve kažejo, da v Sloveniji posledic nesreče ni več, je v pogovoru za STA povedal direktor Uprave RS za jedrsko varnost Andrej Stritar. Zaznavajo sicer povečane koncentracije cezija in stroncija v zemlji, vendar zaradi naravnega razpada vsako leto manj in v tako zelo majhnih količinah, "da ne moremo reči, da to kdorkoli na kakršenkoli način občuti".

Jedrska katastrofa v ukrajinskem Černobilu, ko je 26. aprila 1986 v tamkajšnji jedrski elektrarni razdejalo četrti reaktor, smrtonosni radioaktivni oblak pa se je razširil nad vso Evropo, je bila z vidika varnosti ter mednarodnega sodelovanja in izmenjave informacij na tem področju neke vrste prelomnica. Pred nesrečo so se namreč informacije skrivale, pravi Stritar.

"Sovjetska zveza ni bila pripravljena odkrito poročati o svojih dejavnostih, zlasti ne o tako strateških. Kmalu po nesreči je bila konferenca o nesreči na Dunaju in takrat je bil ves svet presenečen, da so Rusi popolnoma odprli karte," je dejal Stritar.

Ali se lahko Černobil ponovi? "To je vprašanje, pri katerem bi politik rekel 'ne'," pravi Stritar. Če bi vsi delali napake in če bi nekdo delal takšne napake, kot so jih takrat v Černobilu, se seveda lahko ponovi, meni Stritar. Vendar si glede na vse ukrepe, ki so jih uvedli povsod po svetu, težko predstavlja, da bi se lahko ponovila prav takšna nesreča.

"Zavedati se moramo, da se je ta nesreča zgodila izključno zaradi človeskih napak. Ni odpovedala oprema. Samo ljudje so delali narobe, in ne samo operaterji v komandni sobi, ampak cel sistem - operaterji, direktor elektrarne in cela država, ki ni dobro razporedila odgovornosti; ni bilo individualne odgovornosti, ni bilo prave motivacije," je poudaril Stritar.

Po njegovem osebnem mnenju bi bilo v Sloveniji smiselno zgraditi še eno nuklearko. Uradnih načrtov Slovenije glede jedrske energije po njegovem vedenju ni; govori se sicer o možnem novem reaktorju, oživljen je Eles-Gen, govori se o drugem stebru slovenske energetike, ki naj bi temeljil na jedrski energiji. "Formalnih usmeritev ni, v nacionalnem energetskem programu je sicer nekaj o tem, vendar se mora o prihodnosti odločiti politika."

Na svetu je sicer okoli 440 jedrskih reaktorjev. V Evropi je 17 držav, ki imajo skupno okoli 220 reaktorjev, po vsem svetu pa je v gradnji 22 nukleark. V radiju 500 kilometrov od Ljubljane je 19, v radiju 1000 kilometrov pa 86 jedrskih elektrarn.

Vir: http://www.umanotera.org