Scenarij je dobro znan: malček zakoraka v vrtec, starši pa so polni pričakovanj. A že po nekaj dneh ali tednih se začne neprekinjen krog smrkanja, kašljanja, povišane telesne temperature in nepričakovanih bolniških odsotnosti. Nič nenavadnega ni, če se zaradi tega začnejo starši spraševati, ali je z imunskim sistemom otroka kaj narobe. Je morda kriv pomanjkljiv higienski režim v igralnici ali nemara prehiter vstop v skupinsko varstvo?

Strokovna spoznanja kažejo drugačno sliko: pogoste okužbe v prvih mesecih obiskovanja vrtca niso znak oslabljenega zdravja ali slabe oskrbe, temveč neogibna in celo ključna faza v razvoju otrokovega imunskega odziva.

Imunski trening: kaj ugotavljajo znanstveniki
Obsežna raziskava, izvedena pod vodstvom raziskovalcev z UCL (University College London), Univerze v Cambridgeu, Univerze Cornell ter bolnišnice North Middlesex University Hospital, objavljena v priznani reviji Clinical Microbiology Reviews, prinaša pomembna spoznanja za vse starše. Avtorji študije, ki so tudi sami starši, so se poglobili v vprašanje, zakaj malčki ob vstopu v vrtec tako pogosto zbolijo in kakšen dolgoročni vpliv ima to na njihov organizem.

Ugotovitve potrjujejo, da je pogosto obolevanje v prvem letu vrtca povsem normalen pojav.

Povprečen enoletnik v prvem letu obiskovanja vrtca izkusi:

• 12 do 15 okužb dihal (od blažjih prehladov do vnetij zgornjih dihal),
  
  
• 2 prebavni okužbi (ki se kažeta z drisko in bruhanjem),
  
  
• 1 do 2 okužbi z izpuščaji.

Razlog za tako intenzivno obolevanje je v biološkem razvoju. V prvem letu življenja pri dojenčku postopoma usahnejo zaščitna protitelesa, ki jih je prejel od matere med nosečnostjo. Ker je otrokov lastni pridobljeni imunski sistem še nedozorel, se z večino virusov in bakterij sreča prvič. Znanstveniki zato vrtec opisujejo kot svojevrsten trening imunskega sistema, v katerem se otrokov obrambni sistem aktivno uči prepoznavati povzročitelje bolezni ter graditi dolgotrajen imunski spomin.

Obrat ob vstopu v šolo
Za starše, ki se spopadajo z nenehnimi bolniškimi staleži, je pomembno razumevanje dolgoročne slike. Otroci, ki v zgodnjem otroštvu ostanejo v domači oskrbi, med prvim in petim letom starosti resnično zbolijo redkeje kot njihovi vrstniki v vrtcih.

Vendar pa se ta vzorec močno spremeni ob vstopu v osnovno šolo:

• Otroci brez predhodne izkušnje s skupinskim varstvom ob vstopu v šolo zbolijo znatno pogosteje, saj se šele takrat srečajo s širšim naborom krožečih patogenov.
  
  
• Otroci, ki so te okužbe preboleli že v vrtcu, imajo v zgodnjih šolskih letih razvito imunost na številne pogoste viruse, zato zbolijo redkeje in manj izostajajo od pouka.

Zgodnja izpostavljenost v varstvu torej deluje kot zaščitni dejavnik za kasnejša šolska leta.

Praktični napotki za starše in pomen zaščite
Čeprav so pogoste viroze del naravnega zorenja imunskega sistema, raziskovalci opozarjajo na dva ukrepa, s katerima lahko starši sebi in otrokom olajšajo to obdobje:

• Čas za popolno okrevanje: ob bolezni mora otrok ostati doma do popolne ozdravitve ter še dan ali dva po prenehanju simptomov, s čimer preprečimo nenadzorovano širjenje okužb v skupini.
  
  
• Redno cepljenje: strokovnjaki poudarjajo, da je redno cepljenje najučinkovitejša obramba pred resnejšimi nalezljivimi boleznimi. Cepiva, kot je štirikratno cepivo MMRV (proti ošpicam, mumpsu, rdečkam in noricam), otroka varno zaščitijo pred zapleti, ki bi lahko resno ogrozili njegovo zdravje.

Namesto obupa ob vsakem novem izcedku iz nosu torej velja ohraniti mirno kri. Otrokov organizem v vrtcu opravlja pomembno delo, ki mu bo pomagalo do večje odpornosti v kasnejšem življenju.