Alkimist, je poučeval učenca o čiščenju kovin.
Zelo sta se trudila in delo je šlo počasi.
Potem, je vzel alkimist zelo čisto posodo,
na kateri je pisalo: "To ima samo ta kdor ljubi".
Iz nje je kanil na prej pripravljeno zmes,
in nemudoma so kovine začele postajati čiste plemenite.

Učenec je osupnil in vprašal; kaj je bilo to?
Alkimist je dejal; kanček brezpogojno resnično čiste ljubezni.

Ali boš iskalec napak v ljudeh, ali iskalec ljubezni.
To kar iščeš, to tudi najdeš.
Če se hočeš zares rešiti napak, odpravi svoje.

Edino s ključem ljubezni, se na pravi način lotimo napak.

V luči brezpogojne nevtralne ljubezni, tudi napake drugače iz gledajo, takrat jih ne odpravljamo, z domišljavostjo fanatizmom in krutostjo, ampak v resničnem in popolnem spoznanju o njih.

Edino v luči brezpogojne nevtralne ljubezni, napake postanejo rešljive.

Če je v človeku samo kanček brezpogojne ljubezni, je s prav usmerjeno pomočjo in pravim ravnanjem, mogoče procesno odpraviti vse napake.

V vsaki drugi medsebojni ljubezni, pa se napake in odnosi, zavedno ali nezavedno, vse bolj zapletajo in multiplicirajo.