O, ko bi se vrnila
prelestna doba mladosti
izpred dvajsetih let.
Harmonični zvez strun,
lepota zakladov z igro luči,
živost ubranosti okrasja dneva
z razprtimi rokami.
Odsev isker v razročju,
ujet v sončevo svetlobo.
Ogenj kot počelo strastne ljubezni
znotraj zrcalnega bitja.
Od miline in miru
magično zastrta modra,
ki se je barvarji niso dotaknili.

Mistično čutna alegorija lepega
v vitražu precejajoče luči.
Trenutek, ko še ni posegel
razum v kolorit in izbrano čustvo,
ki premore pretanjenost impresije,
odmaknjenost ponižane navzočnosti.
Vrtoglavo svobodo,
plapolajoči šal svile neba,
ki nežno objame ptico
čez vse omejitve izkustva.

www.tatjana-malec.si