Za kaj gre?

• Lizbonska pogodba uvaja novo vrsto sodelovanja državljanov pri oblikovanju politik EU – evropsko državljansko pobudo, ki državljanom omogoča, da Evropsko komisijo pozovejo k predložitvi ustreznega zakonodajnega predloga. 
• Pred uveljavitvijo te nove državljanske pravice je treba določiti nekaj temeljnih pravil in postopkov ter v ta namen sprejeti ustrezni pravni akt EU.
• Komisija mora za mnenje o novih pravilih in postopkih najprej vprašati državljane, ki bodo to pobudo tudi uporabljali.

• To posvetovanje bo posameznikom, združenjem, podjetjem in javnim organom omogočilo, da izrazijo svoje mnenje o načinu delovanja državljanske pobude v praksi.
• V zeleni knjigi o posvetovanju je predstavljenih nekaj osnovnih informacij in vprašanj v zvezi s pravnim, administrativnim in praktičnim vidikom.
• Komisija bo odzive, zbrane med posvetovanjem, upoštevala pri pripravi pravnega akta, ki bo urejal državljanske pobude.

Lizbonska pogodba že določa splošne smernice za državljansko pobudo, in sicer:

• pobudo mora podpreti najmanj milijon podpisnikov iz večjega števila držav članic EU;
• pobuda se mora nanašati na področje, ki je v pristojnosti Komisije;
• pobuda zadeva vprašanje, za katerega je po mnenju državljanov zaradi izvajanja pogodb EU treba sprejeti pravni akt EU.

• najmanjšega števila držav članic EU, iz katerih morajo biti podpisniki;
• najmanjšega števila podpisnikov iz posamezne države;
• najnižje starosti podpisnikov;
• oblike in vsebine državljanske pobude;
• pravil o zbiranju, preverjanju in potrjevanju pristnosti podpisov;
• časovnega roka za zbiranje podpisov;
• načina za uradno registracijo pobud;
• pravil o preglednosti in financiranju (ki se bodo uporabljala za snovalce pobude);
• morebitnega roka za odziv Komisije;
• načina ukrepanja, kadar obstaja o istem vprašanju več pobud.