Vsi mi, popotniki, velikokrat izgubljamo energijo in čas z navideznimi problemi. Problemi, ki jih ustvarimo sami.

Veliko drobnih težavic se prelevi v resne probleme. Za to ne smemo kriviti drugih, temveč predvsem sebe. Kolikor bolj bomo sprejemali medse z odprtim srcem drobne osrečujoče trenutke, toliko manj bomo dovzetni za težave na naši poti.

Manjši problemi so največkrat zelo hitro prehodnega značaja, saj se velikokrat sami sebi zdimo smešni, ko se obrnemo nazaj in vidimo, za kako nesmiselne in malenkostne stvari smo se razjezili, razburjali ter intenzivno razmišljali in to o problemu, ki ga že naslednji dan ni nikjer več, mi pa smo ogromno energije poslali v nič.

Ob naši poti življenja skušajmo občudovati čudovito cvetje, gozdove, lastnosti prijateljev, življenskih sopotnikov, itd. Bolj, ko bomo zamoteni z občudovanjem, manj bomo dovzetni do teh malih težav, ki pa nam lahko močno grenijo življenje. Te drobne težavice si predstavljajmo kot nizke ovire, ki jih lahko, če smo dovolj notranje obogateni tudi preskočimo - spregledamo. Svoje duše in srca raje pripravljajmo (polnimo z ljubeznijo do vsega živega in mrtvega) na težje preizkušnje, ki bodo od nas zahtevale veliko moči in ljubezni, skratka veliko luči.

Kdo izmed vas pa more s svojo skrbjo dodati svojemu življenju en sam komolec? In za obleko, kaj ste v skrbeh? Poglejte lilije na polju, kako rastejo; ne trudijo se in ne predejo, a povem vam, da se še Salomon v vsem svojem sijaju ni oblačil kakor katera izmed njih. Če pa travo na polju, ki danes stoji in se jutri v peč vrže, Bog tako oblači, ali ne bo mnogo bolj vas, maloverni?

Ne bodite torej v skrbeh in ne povprašujte: " Kaj bomo jedli ali kaj bomo pili ali s čim se bomo oblekli? " Zakaj po vsem tem povprašujejo pogani. Saj vaš nebeški Oče ve, da vsega tega potrebujete. Iščite najprej božjega kraljestva in njegove pravice in vse to vam bo navrženo. Ne bodite torej v skrbeh za jutri; kajti jutrišnji dan bo imel skrb sam zase; zadosti je dnevu njegova lastna težava.