Edini ljudje, ki menijo da lahko ekološka pridelava hrane nahrani celotni svet so utopični hipiji, histerične mame in posamezni kmetje intuziasti. Ali res?

Pravzaprav ne! Vedno večje stevilo vodilnih v "agrobiznisu", agronomov, ekoloških znanstvenikov in mednarodnih ekspertov verjame, da preobrat v ekološko kjmetijstvo v večjem merilu, ne bi le povecalo svetovnih zalog hrane, temveč je to edini načini da izbrišemo lakoto iz planeta.

Pred kratkim objavljeni študiji pri inštitutu Worldwatch razkrijejo, da bi globalni preobrat v ekološko pridelavo hrane prinesel več hrane, ne manj, predvsem za lačne na svetu. Pridelek, bi se dvignil predvsem v revnih drzavah, točno tam kjer je največ lačnih in si ne morejo privosciti intenzivnega kemičnega kmetijstva. Vse preveckrat želijo korporacije prisiliti revne v industrijski način kmetovanja, kar prinese koristi le profitu bogatim, medtem, ko v državi ustvari vec lačnih ust.

V bogatih drzavah, kjer že dolgo casa poteka drago intenzivno kemično kmetijstvo, se proizvodnja hrane ne bi nujno povečala. Vendar imamo že sedaj v bogatih državah viške hrane, ekološka hrana pa bi bila kvalitetnejsa in imela mnogostranske koristi za okolje (vodo, zrak, prst) in zdravje ter obstoj vseh živih bitij.

"Pomanjkanje splošne podpore za ekološko kmetijstvo iz strani vlad, industrije ter kmetijskih organizacij je kratkoročno gledanje in prispeva, k svetovni lakoti in uničenemu okolju," pravi višji raziskovalec pri Worldwatch inštitutu, Brian Halweil.

www.peopleandplanet.net