Odmeva odmevno, pa tako nedolžno, neverjetno pozitivno. Ujema se z vsem, kar se dogaja okrog mene.

Minica, pa petke, šminka parfum in kmalu bo pet poljubov sladkih in še več…
»Ta pesem pa te mora razveseliti«, mi pove in skače po stanovanju od ogledala do ogledala, ah, »fajn«, ker je tako razpoložena.

Cmok, cmok, cmok in »čao«.
Ob polnoči pa telefon: »Je tako vlit, kaj naj naredim?«
»Strezniti ga res ne morem«, se pošalim.
Se mi zasmeji in kmalu odloži, da se pač zgodi.
Drugi dan pa spet telefon. » A veš kje sem bila? V gozdu nekje nad Bledom. Nekako se mi je uspelo prebiti do mesta, da sem se lahko »odrolala« domov s taxijem. Živel 1. maj! Čisto odbito.«


Že jo pokliče »Pet poljubov sladkih«.
A, hudo…Opravičilo ne šteje.
Zvečer pa: »Nič ne gre tako, kot si človek predstavlja. Vsi plani se podrejo, nazadnje pa človeku vse odpustiš če ga imaš rad.«
Da, da. Življenje je sladko… A za pet poljubov sladkih in še več se marsikaj potrpi, četudi in že v najstniških letih.