Kar se tiče dvoživk je Notranjski regijski park, ki obsega 222 kvadratnih kilometrov presihajočega Cerkniškega jezera in njegove okolice, eno najbolj raziskanih območij v Sloveniji. Tam živi 15 od 19 vrst dvoživk, ki jih najdemo pri nas, je za STA povedala vodja projekta Varstvo dvoživk v Notranjskem regijskem parku Jana Kus Veenvliet. V okviru izobraževalno-raziskovalnega projekta, ki so ga sredi tedna predstavili v Cerknici, so predlani in lani raziskovali dvoživke v severovzhodnem delu parka.

Cerkniško polje z jezerom je znano kot območje izjemne biotske pestrosti in naravovarstvene vrednosti. Kot tako je eno najpomembnejsih slovenskih območij za dvoživke, predvsem tiste, ki se razmnožujejo v jezerih ali strugah. Cerkniško jezero so podrobneje raziskali že pred šestimi leti in ugotovili, da tam živi 13 vrst dvoživk, je pojasnila Kus Veenvlietova.

Ker so želeli proučiti dvoživke tudi v preostalem delu Notranjskega regijskega parka, so v Zavodu Symbiosis skupaj s parkom ter Društvom za preučevanje dvoživk in plazilcev pripravili projekt Varstvo dvoživk v Notranjskem regijskem parku, ki ga je s 5000 evri podprlo nizozemsko veleposlanistvo v Sloveniji.

Tako so lansko pomlad na treh raziskovalnih taborih popisali okoli 70 kvadratnih kilometrov severovzhodnega dela parka, ki je zaradi številnih manjših potokov primeren prostor za dvoživke. Odkrili so jih devet vrst, med njimi tudi hribskega urha, katerega odraslo populacijo so ocenili na 1700 živali. Za primerjavo, na Nizozemskem cela populacija te vrste šteje le 300 odraslih osebkov, je povedala Kus Veenvlietova.

Po njenih besedah v še neraziskanem severozahodnem delu parka biva le planinski močerad, medtem ko so v drugih delih parka najpogostejše navadne krastače, sekulje, rosnice, navadni močeradi in dve vrsti pupkov. Opaziti jih je mogoče med koncem marca in sredino oktobra, ko se odpravijo prezimovat.

Kot je pojasnila Kus Veenvlietova, največjo grožnjo dvoživkam na Cerkniškem jezeru predstavlja naseljevanje rib v potoke in mlake, kar onemogoča razmnoževanje dvoživk. Ob tem zaradi zasipavanja mlak dvoživke izgubljajo majhne vodne habitate, problem pa so tudi ceste, ki sekajo selitvene poti dvoživk. Prav v teh dneh se tako proti Cerkniškem jezeru selijo krastače, vsako noč pa jih je na cesti povoženih tudi veš kot 1000.

Vir: http://www.umanotera.org