Dan, ovit v sivo membrano Časa,
V katerega je ujet Tvoj Trenutek.
Tu je;
Osamljen čaka,
Da ga rešiš s svojim Namenom
In ga preko Domišljije popelješ
Na drugo stran Mavrice.

Skrivnosti, ki čakajo,
Da jih razkriješ…
Življenje, ki najbolje vé,
Kaj potrebuješ
In ki se Ti razdaja na vsakem koraku,
Ob vsakem pogledu,
Z vsakim Vdihom…

Vzemi ga…!
Osvobodi Trenutek in ga spremeni v Večnost,
Dokler igraš Igro, ki ji praviš –
»Moje Življenje«.