PLES: PREPOROD V RADOST ŽIVLJENJA, 1.del

Se nadaljuje.... Piše Mojca Malek Morya, voditeljica delavnic orientalskega in trans plesa.

Bila sem dete, ko je babica plesala z menoj v svojem naročju; in kmalu zatem, ko sem shodila in spregovorila, sem rada ponavljala, da bom indijska plesalka, ko odrastem…
Moje otroštvo in mladost sta bila polna plesa; v družini sem bila obdana z ženskami, ki so ljubile ples in ga živele v vsakodnevnem življenju. Ples je bil mami in babici ena najčudovitejših ekstaz življenja.
Pri šestih sem začela z učenjem baleta; v srednji šoli pa sem ostala s svojimi eksperimentalnimi pristopi k plesu osamljena; nisem našla vrstnikov, ki bi z menoj pripravili odštekano plesno predstavo, spremljano le z ritmi dihov in gibanja telesa…

V naslednjih letih sem proučevala ples kot orodje za sproščanje frustracij pubertete, ter potlačenih, ujetih čustev in kot pot k uresničevanju globjega odnosa z mojo instinktivno naravo. Ples je postal moja samo-terapija v letih krize po smrti mame, katero sem nenadoma izgubila pri dvajsetih. Tedaj ni bilo na voljo nobenih knjig ali delavnic plesne terapije, trans plesa ali česarkoli podobnega; v moje raziskovanje plesa me je gnalo bitje mojega srca…


Za tem, ko mi je prišla v roke kaseta »Fire breath«, sem vsak večer preživela uro divje plesoča in dihajoča nenavadne ritme dihanja, ki so spremljali trans glasbo posnetka; vsak dan globje sem potovala skozi ples, dih in zvok.
Moji plesni rituali so prebujali pozabljene spomine in z njimi povezana čustva…

Spoznala sem, da nosimo v celicah svojega telesa zapise vsega, kar smo kdajkoli doživeli, ekstatičnega in travmatičnega. In, ko gibljemo svoje telo v popolni svobodi, brez kontrole,
se prebuja vse, kar pozabljeno čaka v shrambi našega bitja.
Ta proces je toliko močnejši, kadar povežemo ples z intenzivnim dihanjem in vokalizacijo.
Taka izkustva mnogokrat korenito spremenijo naša življenja.

Verjamem, da smo rojeni za gibanje. Ko gibamo telesa, ni pogojev za depresijo. Ljudje so depresivni zaradi stoječih, ne-tekočih življenj. Rešitev je gibanje; ples, osvobojen kontrole, je čudovito sredstvo za preporod v radost.

, Mnogo let za tem, ko sem vsakodnevno v soju sveč potovala v globine sebe skozi ples in dih ob omenjeni kaseti, sem spoznala njenega stvaritelja, američana Willberta Alixa.
Na njegovi delavnici trans plesa nas je vodil na šamansko plesno potovanje v notranjost Zemlje, kjer bi naj srečali svojo »žival moči«.
K meni je prišla volkulja, pravzaprav več kot to; postala sem ta bela volkulja. Doživela sem sebe v volčjem telesu, po zasneženih poljanah sem tekala s tropom volkov, v svobodi in radosti, ki sta onkraj besed…polna življenjske energije in telesne ter duhovne moči.
Kasneje me je volčja družina obdala z vseh strani, združili smo se v enost ljubezni in popolnega brezpogojnega sprejemanja…
Solze so tekle v potokih po mojem telesu; našla sem izgubljeno hrepenenje…

To »bližnje srečanje« se je zgodilo po dolgem obdobju življenja v samoti, ko sem se družila le s sinom, prijateljstev pa nisem živela. Ta ples je stresel najglobje celice mojega bitja; ozavestila sem globoko hrepenenje in lakoto po dušni družini. Odprla sem notranja vrata in moj dom se je spontano začel polniti z ljudmi, katere sem občutila kot družino.