|   Ko bom Pogum imel...bom z orlovsko močjo
globoko v Nebo pripet , sam Vase poletel .
Obseg Peruti bom razširil v Sončev splet
in drzen se podal v vrhove himalajske,
pripravljen na izziv,
da v hladu tibetanskih zvezd - otrpnem,
kot Spomin sam nase .
Z levim krilom bom pobožal Sveto hišo,
z desnim se še više bom pognal v Nebo.
Svoj utrip Srca, če bo treba
za vekomaj zapišem v Odmev gora...
Pobotan s Sabo, z Zvezdami, z Ljudmi...
za vselej strah izdihaaaam !
Milena , generacijo moja
|
NE ZAMUDITE
Ko bom pogum imel
Prispeval/a: arlena dne petek, 8. oktober 2004 @ 08:19 CEST
in čudovito si napisal ...
Arelena
Ko bom pogum imel
Prispeval/a: stojči dne petek, 8. oktober 2004 @ 12:09 CEST
Dragi prijatelj Mlakar
odlična pesem čestitam. :)
Res strah je eden največjih človekovih sovražnikov,
ki prebivajo znotraj njega,
čeprav vzroke zanj,
on vedno išče zunaj sebe.
Gojiti zaupanje vase,
je tvoja
in naša,
današnja zmaga. :)
lp
---
stojči
Ko bom pogum imel
Prispeval/a: en_bk dne petek, 8. oktober 2004 @ 12:39 CEST
bom...bom napravil majhen korak,
ven...ven iz kroga.
Milena, poleti visoko, visoko...do sebe
en bk