Kot POLJE pojmujemo polje ničte točke, podatomsko polje neskončno velike kvantne energije v takoimenovanem praznem prostoru - vakuumu. POLJE naj bi bilo ‘morje’ mikroskopskih vibracij v prostoru med stvarmi. Osnova našega vesolja je tako valujoče morje energije – velikansko kvantno polje - če seštejemo vsa gibanja vseh delcev vseh različic v vesolju, dobimo neskončni neizčrpni vir energije. V kontekstu pojmovanja religije si POLJE razlagamo z življensko silo, ki preveva celotno vesolje – različne religije jo imenujejo kolektivna/univerzalna zavest/sveti duh/či/prana.

POLJE povezuje vse z vsem v neskončni nevidni mreži. Materija je samo iluzija, skupek podatomskih delcev, ki se neprestano gibljejo in ki jih drži v svojih krempljih morje energije. Elektron, ki kroži okrog jedra, dobiva energijo iz POLJA, zato se atom tudi ne ‘sesuje’. POLJE ničte točke je vzrok za stabilnost vse materije. Če prekinemo tok energije ničte točke, se zruši celotna atomska struktura. Še več, vsa materija je med seboj povezana s kvantnimi valovi, ki se razširajo v prostoru in času. In še tako majhen delec materije na enem koncu vesolja je preko kvantnega polja povezan z vsemi ostalimi delci. Kvantni delec ima to sposobnost, da na poljubno razdaljo hipoma vpliva na drug kvantni delec, brez izmenjave kakršne koli sile ali energije- torej samo informacija. Kvantni delci, ki so enkrat že bili v stiku, ohranjajo nekakšno povezanost tudi po razdružitvi, dejavnost enega vpliva na drugega ne glede na medsebojno razdaljo. Zato je svet na na svoji subatomski ravni nedeljiva kompleksna mreža medsebojno odvisnih razmerij. Vse na tem svetu, ne glede na velikost ali težo, je sestavljeno iz kvantnih delcev (kvantni delec je tudi elektron, električni naboj), ki so v interakciji s POLJEM. Vsaka molekula ima svojo lastno frekvenco, ki se uporablja za komunikacijo. Če to frekvenco shranimo in jo kasneje zaigramo drugi molekuli, lahko s tem sprožimo točno določen biološki proces.

Izmed desetih piramid, ki krasijo Gizo - mesto na zahodnem bregu reke Nil, v bližini Kaira, v Egiptu, so le prve tri piramide smatrane za prvo čudo starega sveta. Keopsova, Kefrenova in Mykerinova piramida, ki so izmed vseh čudes najstarejše in edino ohranjeno čudo starega sveta, so bile zgrajene med leti 2650 in 2550 pr.n.š. Še danes nam ni znano kako so nastale in nasploh o teh čudovitih spomenikih ne vemo veliko. Najpodrobneje nam o gradnji piramid razlaga Herodot, ki si je leta 450 pr.n.š. ogledal Egipt in nato na podlagi pripovedovanj svečenikov in svojih videnj to skrivnost prenesel v svet.

Najmogočnejša izmed njih je Keopsova piramida, ki je zgrajena iz približno 2,3 milijona kamnov izmed katerih vsak tehta okoli 2,5 tone. Visoka je neverjetnih 145,75 metrov, skozi dolga stoletja pa je izgubila kakšnih 10 metrov svoje višine - vrha in skupno zavzema 13 arov ozemlja.

Na podlagi številnih predvidevanj, pričanj in raziskovanj je prevladalo prepričanje, da je piramide gradilo kar 100.000 ljudi. Gradili naj bi jih 20 let, vendar samo tri mesece na leto, saj so jim preostalih devet mesecev številne poplave reke Nil povzročale preglavice. Zaradi tega gradnja ni bila možna. Najprej naj bi zgradili cesto, ki jim je olajšala prenašanje kamnov iz libijskega gorovja k Nilu. Gradili so jo okoli 10 let, v tem času pa so izgradili tudi kraljeve grobnice. Naslednjih deset leta so gradili samo piramido. S pomočjo nekakšnih umetno narejenih žlebov po katerih se je prelivalo spolzko blato, so vlekli ali potiskali kamnite kocke.

Bartolomejeva mati Katarina je bila do nesrečne Ane ljubeča in pozorna. Tudi vaščani so prihajali k njima, da bi se izpovedali in vsaj malo znebili nakopičene žalosti, ki jih je pestila zaradi izgube svojcev ob turškem vpadu. Hkrati so nudili tudi Ani in Katarini svojo tolažbo. Drug drugega so tolažili v svoji bolesti. Vaščani so Ano sprejeli ljubeznivo in so jo pozorno poslušali. Prinašali so ji cvetje, jabolka, lešnike in vse kar jim je narava dajala.

Ana je bila izobražena, prebrala je mnogo knjig in pokazalo se je, da so njeno znanje in veščine še kako dobrodošle vaščanom, da se od nje kaj naučijo. Nadarjena je bila v glasbi, slikarstvu in vezenju, obvladala je gospodinjske veščine in vrtnarstvo. Veliko je vedela zlasti na področju gojenja jablan. Znala je tudi francoščino, italijanščino in ruščino. Veliko je vedela o zgodovini in o življenju ljudi iz daljnih tujih dežel, koder so potovali plemiči in prinašali na grad svoje izkušnje ter pripovedovali o svojih doživetjih.

Za Ano je bil dogodek že sam po sebi, da so sočustvovali z njo in da so jo sprejeli. Po napadu Turkov so bili ljudje drug do drugega boljši in bolj povezani. Ana se je popolnoma prepustila njihovim navadam in običajem. Z ljudmi je odhajala v naravo, prisluškovala je šumenju dreves, reke Reke in sedela ure in ure v hladni senci ter razmišljala o sebi in otroku, ki ga nosi pod srcem. Razmišljala je kako lepo bi bilo, če bi bil Bartolomej živ in bi se z njo veselil rojstva njunega otroka.

Piše: Miran

Danes smo preko World Wide Weba (www) vsi aktivno vključeni v vse, kar se dogaja v naši »vesoljni vasi«. »Veliko oko« vidi v stanovanja, gospodarske dejavnosti in celo v skrivne arhive. Kdor ima denar, ima lahko vpogled v karkoli, kar je na internetu, in na tisto lahko tudi vpliva. Vsak uporabnik interneta – in teh je preko štiri milijarde – se lahko na enostaven način vključi ali izključi iz sistema.

Tehnični prenos znanja in informacij je za sodobno družbo nujen in dragocen. Znanost, vojaški aparat, administracija itd. so odvisni od elektronske izmenjave podatkov, od nje je odvisna vsakršna oblika razvoja, ustvarjanja in kulture. Informacija je lahko že vsak napisan tekst. Razmišljanja velikih duhov preteklosti, kot so bili Lao Ce, Pitagora, Bruno in drugi, so nam tako dostopna tudi danes. Toda, da bi njihove misli zares lahko doumeli, je potrebno notranje doživljanje, ki se ga v večini primerov ne da sprejeti zgolj s pritiskom na tipko.

Vedno se lahko vprašamo: Kaj posredujemo naprej? Od koga? Predvsem pa, kakšen je cilj in kakšen je motiv? Množični mediji ne morejo brez električne energije. Www deluje le s pomočjo električnega omrežja, kablov, oddajnikov in satelitov. Ko zmanjka elektrike, tudi www ne dela. Elektrika je sila, ki je na razpolago tudi brez kablov, oddajnikov in satelitov. Je posebna oblika onostrane – astralne sile, ki obdaja ves svet. Tehnika jo s sistematičnim električnem omrežjem le prestreza in potem uporablja. Tako smo kot človeštvo dobesedno ujeti v lastno mrežo, čeprav to morda niti ni bil namen tehnike, ampak tistih, ki so jo za to plačali.

Mimo sta že dva meseca. Četudi je turška konjenica oddirjala na ropanje po drugih vaseh, se še vedno lahko vrne. Ana je razmišljala kaj naj naredi. Morda se je njen ljubi Bartolomej rešil na drugi breg reke Reke, morda je postal vojni ujetnik in so ga Turki odgnali v sužnost, morda so ga krvoločno ubili, ji je rojilo po glavi.

"Moj Bog, kaj naj naredim?" je Ana govorila sama s seboj. Stala je na skali in zrla v reko, ki je zrcalila njeno podobo, a se ni več spoznala. Bila je le še bleda senca tiste Ane, ki je bila prej. To ni bila več ona. Stisnilo jo je pri srcu. Le kaj vse bi dala za košček kruha, za kos toplejšega oblačila, za košček preproste kmečke strehe nad glavo in malo miru pri duši. Ni ji bilo mar, če bo odslej oblečena v preproste kmečke cunje, samo da si reši življenje.

"Prokleti Turki, saj njihov handžar prinaša le kri, sužnost, strahote in smrt", si je govorila. Česar niso mogli storiti kralji, vojvode in knezi, naj bi sedaj storil ubogi prestrašen človek, neoborožen kmet, kmetica ali nemočen otrok.

"Zahvaljen bodi Jezus, da sem ostala pri življenju, vendar kaj me še čaka?" Molila je in kar naprej molila. Mislila si je kam bo odšla, pri kom bo živela, če so vse na gradu Turki pobili.

"Veš, koliko življenj bi lahko rešili, če bi uporabljali znanje, ki nam je dano od prednikov!"

Gandhi

Za Vesak, to je čas bikove lune so podani načrti za celo leto. V maju, 2004 je bil v tem času lunin mrk, ki je osvetlil Azijo in videlo se je, da bo potrebno veliko humanitarnega dela, na področju osvetljenem z eklipso. V Primorskih novicah, 27.12.2003 sem natančneje preučila dogodke za leto 2004. Napovedala sem, da se bo gladina morja dvignila, huda neurja in motnje v monsunih v Aziji, lahko pričakujemo tajfune. V južnih državah, ki so izpostavljene oceanom, bodo velika neurja ( razburljivo delovanje lune, v času Veseka).

Na podlagi raziskav se je bolj videl dvig morja, ter poplave, kot pa potres sam, saj potres sam ni prinesel smrti, vendar je bil to dvig oceana in neurja. Cunami se pokaže z istimi kazalci, kot katastrofalno vodno neurje.



To so videli tudi astrologi iz območja, predvsem indijski astrologi, a tudi njihov glas ni bil v celoti uslišan. Tako lahko sama vidim katastrofo, tudi napišem, vendar več kot to težko naredim. Kot astrolog v državi, ki sploh ne priznava astrologije imam bolj malo možnosti, da bi kogarkoli lahko obvestila. Lahko bi se seveda še natančneje videlo, kje, koliko ljudi, kdaj…Vsako dogajanje na zemlji bi se dalo opisati. Vendar za to bi bil potreben svetovni astrološki svetovalni center, ki bi opozarjal na nesreče.

Po vsem svetu, še posebno pa v Nemčiji, kjer se je rodil, bodo letos s številnimi prireditvami zaznamovali Einsteinovo leto. Povod zanj je 100. obletnica njegove posebne teorije relativnosti ter 50-letnica znanstvenikove smrti. Leta 1905 je namreč takrat 26-letni Albert Einstein v vodilnem nemškem časniku za fiziko Annalen der Physik objavil članek, v katerem je predstavil posebno teorijo relativnosti, katere del je tudi njegova najbolj znana formula E=mc2. Uradni začetek prireditev ob Einsteinovem letu bo danes v Berlinu.

Einstein ni slovel le kot odličen fizik, temveč tudi kot odrezav govorec. Tako je relativnost za laike razložil z besedami: "Ena ura z lepo punco mine kot minuta, toda minuta na vroči peči se zdi, kot da traja eno uro." Ena izmed njegovih znanih izjav je tudi, da je nacionalizem kot otroška bolezen - ošpice človeške rase.

Vedno politično angažiranemu Einsteinu, ki se je od 20. let minulega stoletja zavzemal tudi za cionistično gibanje, so leta 1952 ponudili predsedovanje Izraelu, a ga je zavrnil. Umrl je 18. aprila 1955, star 76 let.

Grad Školj je bil utrdba, ki ga je varovala plemiška vojska. Grad je na težko dostopnem kraju, zavarovan z obzidjem, v katerem so bile tudi strelne line in obrambni stolp, zavarovan je bil tudi s prepadom, dvižnega mostu pa ni imel. Grad je imel rov, ki je vodil k reki Reki. V gradu je bilo uskladiščeno vedno veliko orožja in hrane. Kmetje iz sosednjih vasi so gradu dajali desetino od svojih pridelkov, še prej pa so služili tlako. O prihodu Turkov so se ljudje obveščali s prižiganjem tabornih ognjev na gričih. Na slovenskih tleh je bilo okrog tiristo urejenih taborov. V okoliških vaseh pa so se ob turških vpadih kmetje bojevali z golimi rokami, saj jih ni nihče branil. Njihovo orožje so bile vile, kose, sekire in podobno kmečko orodje, ki pa ni veliko zaleglo v borbi zoper dobro organizirano in vojaško opremljeno turško vojsko. Turki so bili zelo primerni za ježo po strmem terenu, imeli so dobro pasmo majhnih konj. Vendar med tolpami, ki so hodile ropati v našo deželo, je bilo zelo malo pravih Turkov. Roparska krdela so v glavnem sestavljali pomuslimanjeni prebivalci Bosanskega pašaluka.

Na strmi prepadni steni na robu soteske nad reko Reko pri Famljah, nedaleč od Škocjanskih jam pri Divači, se dvigajo razvaline gradu Školj. Tu se je v davni preteklosti odvijala pretresljiva ljubezenska zgodba, o kateri še danes priča bršljanovo drevo, ki raste iz svojih močnih korenin in se vije s svojimi vejami ter razrašča po vsem obzidju gradu v obliki srca.

Do gradu sem se peljala po kolovozu, zaraščenem z drevesi. Ko sem se vozila skoz ta skrivnosten in mističen gozd, sem s svojimi čuti zaznala duh srednjega veka, kot bi se kolo zgodovine zavrtelo za nekaj stoletij nazaj. Ob kolovozu stojijo starodavne murve še iz časov, ko so v gradu gojili sviloprejke. Razvaline gradu visijo nad prepadom in se raztezajo v notranjost grajskega dvorišča. Zamižala sem in videla dvorjane, oblečene v svoja plemiška oblačila, ki so nosili ob sebi orožje kot priviligiran lovski pripomoček ter plemkinje s svojimi bogatimi krinolinami, ki se sprehajajo po dvorišču, varuje pa jih budna grajska straža. V rokah držijo svilene senčnike in svilene robce, na katerih je vtkano znamenje njihovega stanu. Nekatere grajske gospodične se v sencah pod drevesi učijo tujih jezikov, slikajo ali berejo zgodbe, druge vezejo in se živahno pogovarjajo. Iz grajskih soban je slišati glasbo, ki je bila vedno del plemiške samozavesti in družabnosti.

V nedeljo smo se z družino odpravili proti Šentjurju pri Celju na ogled jaslic, ki jih že štirinajst let v domači hiši postavljata oče Bernard in sin Janko Žličar. In res smo imeli kaj videti.

V kratkem pogovoru, mi je mlajši od Žličarjevih, Janko, povedal nekaj zanimivih stvari. Oče je jaslice izdeloval že v taborišču med drugo svetovno vojno. To veselje in pa seveda obilico rokodelske spretnosti je prenesel tudi na sina. Čeprav oče šteje že krepko čez sedemdeset pomladi, je še vedno zelo spreten in aktiven. Janko se rad pohvali, da jih pridejo snemati tudi iz televizije. In ravno na televiziji sem tudi izvedel za te lepe jaslice.

Jaslice so postavljene v šestih prostorih in letos obsegajo že več kot sto kvadratnih metrov. Za izdelavo sta potrebovala več kot šest traktorskih prikolic mahu, kamenja in zelenja. Izdelala sta preko sto petdeset lesenih hišk, veliko mostov, mlinov, žag, cerkva, gradov, tudi vode ne manjka, ter seveda veliko veliko število lesenih lutk, ki sta jih sama izrezljala. To niso samo jaslice, to je prava pravljična dežela. Vidimo tudi veliko število lučk, pravo električno omrežje na na majhnih lesenih drogovih, tudi slapov in tolmunov ne manjka. Za eliktrifikacijo sta uporabila več sto metrov kablov in žic.

Po šamanskem verovanju povezovanje z energijo kanarčka krepi moč glasu in petja. Z njimi se lahko bolj ali manj uspešno povezujete skozi vse leto.

Šamani so velik pomen pripisovali obrednemu petju in tisti, ki tega niso bili posebno vešči, so si okrog vratu, na področju grlene čakre, obesili ogrlico z vsaj tremi kanarčjimi peresci.

Menda ta vrsta ptic, ki sodi v družino ščinkavcev, izvira prav s Kanarskih otokov, vsaj tako meni Ted Andrews v svoji knjigi Govorica živali. Domačini s teh otokov pa so prepričani, da njih ime izvira iz besede carne, kar v španščini pomeni meso.

Preden so postali udomačene, živopisane žvrgoleče živalice, so bili kanarčki dolgočasne olivno sivo zelene barve z nekaj rumenkastega odbleska na krilih. Rejci so jih skozi stoletja s križanjem vzredili v žareče rumene, pa tudi rožnate, oranžne, rdeče ptiče in hkrati bistveno izboljšali kakovost njihovega prepevanja.

IMA VESOLJE SVOJ ZAČETEK IN KONEC ALI O USODI PESNIŠTVA NAŠE DRAGE TATJANE ? (1.del)

Nekoč me je moja draga prijateljica Tatjana prosila, naj poskusim napovedati "kaj se bo s planetom Zemlja zgodilo nekoč............ v daljnji prihodnosti, čez milijone let, recimo. Ali nas bo pogoltnila črna luknja in bomo dosegli veliko, neizmerno težnost? Zanima me kaj bo tedaj z mojim pesništvom!" Težko je odgovoriti na tako "oddaljena" vprašanja draga Tatjana, morda pa boš lažje razmišljala ob mojih prispevkih o skrivnostnih globinah vesolja in razvoju človekovih predstav o njem.

Zakaj obstoja in zakaj je vesolje takšno kot je? Ali ima svojo usodo? Kaj se resnično dogaja v teh za um težko dojemljivih globinah? Kako je nastajalo vesolje, kako je nastajala in nastala Zemlja? Ali obstojajo meje človekovemu spoznavanju? Kam nas vodi pot prihodnosti? Ali se bomo res stisnili v majhno gmoto, v kateri sta energija in čas neskončna, ali bo uspel človek obvladati sile vesolja in kot civilizacija živeti večno? Ali je res mogoče, da se bo čas nekega lepega dne ustavil ali celo začel teči nazaj? Ali res obstojajo črne luknje in kakšne so videti? Zakaj pomnimo preteklost in ne bodočnost? Kakšne skrivnosti se odkrivajo z raziskovanjem vesoljnih modrih globin?
Mnogo je vprašanj in ljudje se trudijo nanje odgovoriti vsak na svoj način, na vse mogoče načine poskušajo "odkriti" svojo prihodnost, svojo usodo. Tako kot ti in jaz draga Tatjana.

Veliko ljudi se na gomazeče žuželke odziva s pretiranim strahom ali gnusom. Nekateri celo trpijo za težko ozdravljivimi fobijami, povezanimi z njimi. Znanstveniki so razvrstili več kot 800.000 različnih vrst insektov, ki prebivajo na našem planetu. Torej nikakor ne moremo prezreti njihove pomembnosti, zato so svoje mesto našli tudi med živalskimi totemi. Njihovo vedenje, nagoni in nikoli popolnoma razumljeni arhetipski vzorci obnašanja so skozi zgodovino pogosto navdihovali človeštvo in šamane širom po svetu. S totemom mravlje in bogomoljke se radi povezujejo predvsem bušmanski vrači iz puščave Kalahari. Ponekod v Aziji veljajo za slastno in hranljivo beljakovin bogato poslastico.

Totem mravlje spodbuja marljivost, trud, vztrajnost, delavnost, pridnost ter smisel za red in disciplino. Z njihovo energijo se lahko bolj ali manj uspešno povezujemo skozi vse leto, akoravno je pomlad daleč najprimernejši čas.

Orlove zdravilne energije omogočajo krepitev vida, sluha, zob in čeljusti - Povezava z njim veča odgovornost, telesno in spolno moč ter krepi občutek varnosti - Ustvarjalcem podarja novo vizijo sveta po njihovi meri.

Vrači še zlasti cenijo energijo orla, ki naj bi prinašala razsvetljenje duha, zdravljenje in začetno iskro stvarstva. Čas za povezovanje s to veličastno ptico se razteza skozi vse leto, vendar zgolj v obdobju dnevne svetlobe.

Otroci orlov, vrači, ki so dobili svoje magijsko ime po tej ptici, in tisti, ki so se sposobni učinkovito povezati z njo, so izborni lovci in spretni letalci v višavju duhovnosti. Slovijo po svoji učinkovitosti, saj orlu skorajda nikoli ne spodleti zgrabiti svoj plen in ga uporabiti za hrano.

Irina H. Corten

Živali moči nam pomagajo pri soočanji z življenjskimi izzivi . . . The Shaman’s Path

Žival moči je duh divje živalske vrste, ki prihaja iz neobičajne realnosti, da bi nam podaril učenje, vodstvo in zaščito. Moč se v tem kontekstu ne nanaša na velikost ali fizično moč, temveč na znanje in modrost univerzuma, ki ga žival predstavlja. Med temi živalmi ni nobene hierarhije. Šamanistično gledano je metulj ravno tako močan kot orel, razlikujeta se samo njuni značilni funkciji. Domače živali so se zaradi njihove odvisnosti od ljudi oddaljile od narave in v tem živalskem kraljestvu moči praviloma niso predstavljene, čeprav obstajajo nekatere izjeme, kot je, na primer, konj.

Totem delfina uteleša moč diha, zvoka, harmonije, miline in inteligence. Njegova energija vsebuje igrivost, sočutje, ljubezen, iskrivo radovednost in pronicljivost. Skupaj s kiti spadajo med največje sesalce morja, čeprav še vedno obstajajo ljudje, ki mislijo, da gre pač le za velike ribe. Največji član družine delfinov je kit ubijalec, ki ponazarja vrednote potrpežljivosti in zvestobe.

Šamani poudarjajo pomembnost dejstva, do so si delfini prav v morju, zibelki življenja, ustvarili svoj dom. Voda namreč simbolizira ustvarjalnost, plodnost, strast in celo seksualnost. Predstavlja element vedrine življenja, novih sil in razsežnosti.

Totem delfina veliko prispeva k razvoju kreativnosti in odpira nove dimenzije rasti in spoznanj. Pomaga pa tudi pri težavah z dihanjem. Vrači obvladajo posebne tehnike t.i. "delfinjega diha", ki jih ponesejo v svetove onkraj običajne resničnosti. Podobne zvrsti dihanja prikličejo nenavadna stanja zavesti, spodbujajo divjo strast do življenja in odpravljajo težave na področju spolnega življenja. Hkrati izjemno blagodejno delujejo na telo, um in duha. Stres in napetosti v telesu na primer lahko sprostimo s posnemanjem brizgajočega diha, ki ga delfini proizvedejo med skokom nad morsko gladino.

Pričujoči tekst je povzetek in priredba izvirnega znanstvenega članka Sodobne teorije o sektantskem pranju možganov, objavljenega v lanski prvi številki družboslovne revije Teorija in praksa. Avtor članka Gregor Lesjak je doktorski študent sociologije religije na Filozofski fakulteti.


Nastanek hipoteze o sektantskem pranju možganov (brainwashing in cults) Lesjak postavlja v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja v ZDA. Združevala je interpretacije razmeroma uspešnega in agresivnega novačenja starejših mladostnikov v nekonvencionalne komunske skupnosti. Svoj vrhunec je hipoteza dosegla v zatrjevanju izgube svobodne volje novaka/rekruta, ki naj bi se kazala v disociativnih motnjah, ki jih je mogoče opaziti pri prisilnem prepričevanju, miselni prevzgoji in indoktrinaciji v ujetništvu. Ta hipoteza napoveduje psihološko zmedo ali dezorientacijo v nekaterih izmed vmesnih stopenj procesa pranja možganov. Zgradba močno disociativne osebnosti naj bi spominjala na 'zombija' ali robota, med bedaste ali robotske disorientacije pa naj bi sodil srep pogled, nezmožnost končanja začetnega stavka in strašljiv nasmeh. V končnem stanju pa pranje možganov ljudi ne razstavlja, ampak jih sestavlja na nov in funkcionalno ustrezen način. Oseba z opranimi možgani je po tej tezi emotivno in duševno funkcionalna, dokler ne začne razmišljati o nepokorščini ali odhodu iz skupine. Takšna oseba nima nikakršnih nenavadnih fizičnih značilnosti, če ne upoštevamo njene nepripravljenosti za pogovor ali celo razmislek o določenih prepovedanih temah.

Kako uro vožnje severno od Mexico Cityja se nahaja Teotihuacan z znamenitima Sončevo in Lunino piramido. Teotihuacan je bil okoli leta 150 pred našim štetjem veliko naselje, versko in gospodarsko središče na tem področju. Med leti 1 in 250 našega štetja je bilo dokončano ceremonialno jedro z obema piramidama, ki sta bili takrat pobarvani rdeče.

Sončeva piramida je največja kamnita piramida iz predkolumbijskega obdobja v srednji Ameriki in tretja največja piramida na svetu

Po letu 450 je mesto s približno 200 tisoč prebivalci doživelo največji razcvet in v tem obdobju je bilo šesto največje mesto na svetu. Okoli leta 650 pa ga je uničil ogenj in po tem si iz ne prav jasnih razlogov ni več opomoglo, ljudje so se razselili v druga mesta. Padec mesta se ujema s 5. soncem njihovega svetega koledarja.

V poročilu 13. decembra 1984. leta je prestižni WASHINGTON POST objavil, da se Zemlja sooča z nenadnim upočasnjevanjem svoje rotacije. Kasneje, 25. julija 1988 članek v WALL STREET JOURNALU zapiše: "Zaradi česa Zemlja upočasnjuje … ni povsem razumljivo". US Naval Observatory in Jet Propulsion Lab zaključujeta, da se "Zemlja obnaša kot nezbalansiran pralni stroj" in da so nastala "nihanja v centrifugi". Še kasneje, v juliju 1990. leta, časopis OMNI MAGAZINE objavlja novico, da je bilo v dneh med 24. januarjem in 3. februarjem 1990. zabeleženo novo nenadno upočasnjevanje Zemeljske rotacije.



US Naval Observatory, ki vrši precizne meritve, poroča, da je novo upočasnjevanje še hitrejše kot je bilo za pričakovati. Avgusta 1991 NEW YORK TIMES komentira, da je "rotacijska hitrost Zemlje upočasnjena na v povprečju 1,4 tisočinke sekunde na vsakih 100 let."

Ali ste se že kdaj sredi teme znašli v neznanem prostoru, se izgubili in začeli hoditi v krogu, ko ste iskali izhod in ga niste našli? Zelo v težkem položaju se znajdemo, ko hodimo po težko prehodni, kaotični poti, na kateri se izgubljamo po zavitih stezah, morda med visoko pristriženim grmičevjem ali tudi sredi gozda brez kompasa, čez katerega ne vidimo ali ne vemo kam nas peljejo poti. Zgodi se nam, da stopamo po podzemnih temačnih hodnikih ali pa vstopimo v velik sklop hiš in parkov, zgrajenih oziroma raščenih tako, da ko vstopamo, ne najdemo več poti ven.

Labirinti niso obstajali samo na Kreti, v Egiptu in Angliji, po raznih gradovih in gotskih katedralah srednjega veka, najdemo jih tudi v
vsakdanjem življenju. Bistvo dandanašnjih labirintov ni v tem, da bi se izgubili, poti so natančno označene, zavoji in prehodi so dobro vidni, celo signalizirani, vendar pomembno je priti v središče. Bistvo je v tem, da se v življenju ne zavedamo, da smo vstopili v labirint in da je svet, ki nas obkroža v bistvu labirint, v katerem se bomo težko znašli.

Ko vstopimo v labirint življenja nam je zelo težko razumeti kdo smo, od kod prihajamo in kam gremo. V labirintu si ne znamo odgovoriti kakšen smisel ima naše življenje, zakaj se učimo, delamo, zakaj živimo, kaj je sreča. Kaj pravzaprav iščemo v labirintu, v katerega smo zašli.

V prejšnjih delih šole lucidnega sanjanja smo opisali kako z vajo pridemo to tega, da postanemo v sanjah zavestni. Sedaj bomo pa opisali več metod za preverjanje resničnosti v sanjah oz. preverjanja, če sanjamo ali ne.

Reality Checks

Cilj "reality checkov" (RC), preverjanja stvarnosti je, da nam v sanjah pomagajo doseči lucidnost. Z njimi lahko v sanjah preverimo, če sanjamo ali ne. Izvajajo se tekom dneva v čim večjem številu, da nam to postane rutina. Tako bomo RC izvedli tudi v sanjah in postali lucidni.

RCji so skoraj nujen element pri vsakih lucidnih sanjah. Ne samo, da preverjamo ali sanjamo temveč se z njihovo pomočjo tudi stabiliziramo in ohranjamo oz. dvigujemo lucidnost. RCje navadno naredimo takoj, ko postanemo lucidni (oz. prej, kot sredstvo za doseganje lucidnosti), nič pa ne škodi, če jih naredimo tudi med trajanjem lucidnih sanj.

Igram se naključja, po odpiranju iz prejšnjih misli iz Bhagavad- gite.

»Bhagavad-gita, poglavje Najzaupnejše znanje Stih 29, 9.29:

»Jaz nikomur ne zavidam, prav tako nisem proti nikomur pristranski. Do vseh sem enak. Toda vsakdo, ki Me služi z devocijami je Moj prijatelj, v Meni je in Jaz sem njegov prijatelj.«

Smisel besed: Nekdo lahko postavi vprašanje: »Če je Krišna enak do vseh in nobeden ni njegov poseben prijatelj, zakaj je potem posebej naklonjen bhaktam, katere Mu vedno transcendentalno služijo?«
Ali ni to diskriminacija? To je naravno. V tem materialnem svetu je človek lahko milosten do drugih, vendar je posebej naklonjen do svojih otrok. Gospod pravi, da je vsako živo bitje – b rez obzira, kakšno obliko ima – Njegov sin in zaradi tega vsakogar oskrbuje z vsemi življenjskimi potrebščinami. Gospodar je kakor oblak, ki izliva dež povsod, na kamen, zemljo in na vodo. Toda posebno pozornost posveča bhaktam. Takšne bhakte so tukaj opisane, bhakte se vedno zavedajo Krišne in zaradi tega so vedno transcendantalno utemeljene v Krišni. Sam izraz »zavest Krišne« ukazuje, da so osebe s takšno zavestjo živi transcendantalisti, utemeljeni v Njemu. Gospod tukaj jasno pove – mayi te: »Oni so v Meni«. Naravno, kot rezultat tega je: Gospod v njih. To je vzajemno.

To naj bi bil peti del, od Po Koroški od Zmaja. Številka pet. PRAVIJO človekova številka. Številka materije. Materializacije. Pentagram. Venomer sem imel pomisleke pri pentagramu. Materija - materializem. Marxov materializem? Se še spominjate tega znaka? Pentagram ali tudi zvezda? Ali mislite, da je bila naključno izbran simbol za (delavsko) revolucijo petokraka zvezda? Od Rusije, Jugoslavije, Kitajske, naprej. Nasprotje, kot draženje in kot vednost – kapitalu, cerkvi. Kako je cerkev bila proti peterokraki zvezdi. A oboji uporabljajo taisti simbol.
Te misli so same prišle. Da so tukaj, sedaj podane.

Časopisi prinašajo novico in PRAVIJO (pišejo), da se je Njegova svetost, XIV. Dalaj – Lama bsTan-'dzin rgya-mtsho, Jetsun Jamphel Ngawang Lobsang Yeshe Tenzin Gyatso, ("Holy Lord, Gentle Glory, Compassionate, Defender of the Faith, Ocean of Wisdom"), odločil, da se ne bo več reinkarniral. Tudi stare svete knjige Tibetancev o tem PRAVIJO, da je XIV. dalaj-lama zadnji dalaj-lama. Ali je tudi on izgubil upanje v tem svetu, da se bodo vsa živa bitja razsvetlila?

MAHASUKHASIDDHI: Tista, ki poseduje veščine Velike Blaženosti (She Who Possesses the Skills of Great Bliss) Tib., rnal-'byor-ma bde-ba dngos-grub chen-po, izgovorjava: Naljorma Dewa Ngodrub Chenpo

Od Bele Tare prejmem odgovore na moja vprašanja in molitev k Manjurishiju. Tara, hvala ti.