Pred časom se sodeloval na platformi https://www.academia.edu v strokovni razpravi o svobodni volji. Tema razprave je bilo vprašanje, ali svobodna volja obstaja. Zanimivo je, da sem o svobodni volji v bistvu razpravljal s karmičarji, ki so govorili skozi udeležence, s tem, da karmičarji tega niso vedeli, saj jih ni več, udeleženci pa tudi ne, saj so programirani, da delujejo po vnaprej pripravljenem karmičnem programu oziroma scenariju in da se tega sploh ne zavedajo.

To je moj prispevek k razpravi, katerega sem iz angleščine prevedel v slovenščino z brezplačnim prevajalskim programom DeepL.

»Svobodna volja ne obstaja, ker to ni mogoče:

Svet hiti, da bi našel bogastvo. In danes ne manjka verig, ki nam tako obljubljajo. Prirejajo predstavitve in tam združujejo naše želje v dosegljivo romanco zavito v denar. Zelo se potrudijo, da nam vzbujajo občutke sreče in dobrodošlosti, ker smo z njimi. Kajti prav oni so tisti, ki nam hočejo dati vedenje in znanje za neverjetno dobro življenje.

Družbena lestvica se nam naenkrat dvigne, ker nam prikazujejo blišč, potovanja in ekstazo obilja, po kateri baje vsi hrepenimo. Iz projekcije platna se mikavno smehljajo čisto navadne gospodinje, ki so postale tako atraktivne, kot so to- reci in piši samo še holywoodske zvezde.Toda ne morem mimo tega, kar še posebej vidim…

Ta serija člankov bo del moje nove knjige, v kateri bom prvič v zgodovini človeštva predstavil konkretne dokaze, da bog ne obstaja. Karmičarji so po svojem dualističnem (dvojnem) pristopu razdelili ljudi na vse mogoče načine - po spolu, barvi kože, denarju, narodni, politični in seveda po verski oziroma neverski pripadnosti.

Nasprotja, konflikti in nasilje med vernimi in nevernimi so eden od glavnih razlogov za planetarno dramo, vojne, trpljenje in nesmiselne smrti. Del boja med vernimi in nevernimi, teisti in ateisti, se odvija tudi na teoretičnem področju, kjer branitelji boga, Cerkve in vere ter branilci naravnosti, svobode in zdravega razuma na svoj način dokazujejo, da bog obstaja oziroma ne obstaja.

Ljubezen je človekova prava narava, skrita je v globinah naših src, kjer potrpežljivo čaka, da jo odkrijemo in podarimo svetu. Ker je ljubezen naša prava narava, smo zares srečni le takrat, ko jo dajemo in prejemamo.

Vrste ljubezni
Ljubezen je precej širok pojem, ki smo ga stlačili v eno samo besedo, zato bi bilo dobro, da jo malo razčlenimo. Stari Grki so uporabljali tri izraze za ljubezen, in sicer eros, filos in agápe. Eros je predstavljal erotično ljubezen, silo po ohranjanju življenja, ljubezen med moškim in žensko. Izraz filos je bil najpogosteje v rabi, saj je označeval številne vrste ljubezni. Z njim so opredeljevali ljubezen do rodbine in ljudi, ki so jih imeli radi (sorodniki, prijatelji, otroci).

So vaši starši rekli "Ne ga/jo hvalit, da se ne bo pokvaril/a!" ali pa ste slišali pogosti slovenski rek "Lastna hvala se pod mizo vala". Težko govorite o tem kakšni ste, še zlasti o svojih pozitivnih lastnostih?
Na žalost med nami vlada tako imenovana "Ekonomija potrditev", ki nam pogosto narekuje:

* ne dajaj potrditev, ki jih želiš dati
* ne prosi za potrditve, ki jih želiš prejeti
* ne sprejmi potrditev, ki jih želiš sprejeti
* ne zavrni potrditev, ki jih ne želiš prejeti
* sebi ne dajaj potrditev
in zato pogosto živimo manj polno življenje.

Družba je sestavljena iz posameznikov! Ljudje cenimo poštenost, iskrenost, nenasilje, ljubezen, mir,…
Vendar današnja družba ceni ravno nasprotno. To pomeni, da se nekaj ne ujema. Ali posamezniki ne cenimo prave vrednote, ali pa družba ne ceni vrednote posameznikov in postavlja svoja pravila, ki služijo samo njej?

Morda pa so to družbo umetno ustvarili nekateri po svoji meri, da bi lahko ljudi vodili in kontrolirali. Poskrbeli so za vse mehanizme in pravila ( izobraževanje, politika, sodstvo, finančni sistem, zdravstvo,…). Kako bi si sicer lahko razlagali vse to kar gledamo na TV, poslušamo po radiu in beremo v časopisu, saj nam skoraj vse povzroča zaskrbljenost, napetost, strah, nemir, nemoč, ipd. Mislim, da se dogajajo tudi dobre in vzpodbudne stvari, vendar tega nihče ne objavlja.

Karmičarsko Zlo z lahkoto prepoznamo predvsem v religijah, ko ljudjem lažejo, da mora biti življenje grešnikov na Zemlji težko, da bi bilo potem v nebesih lažje. Težje kot je, bolje je. Bolj kot človek trpi na Zemlji, bolj bo po smrti užival v nebesih.

Potem pa jih po smrti hladnokrvno še enkrat ubijejo in spremenijo v njihovega inkarnanta ter tako za vedno izbrišejo iz Obstoja. Na srečo Karmične organizacije ni več, tako da smo s tem zahrbtnim laganjem in okrutnim nasiljem končali za vedno. Le še Zemlja trpi, a smo že spet še en dan bližje.

»Prizadevajte si za Božje kraljestvo v sebi in vaše življenje bo v izobilju našlo izpolnitev. Bolj ko vas skrbijo zemeljske zadeve, se jih oklepate ali celo napenjate, šibkejši je pretok vaše energije ljubezni. Te blokade povzročajo vaše trpljenje in vsako pomanjkanje. Če svoje bitje izročite v roke Očeta v nebesih, v njegovo zaupanje, se sprostite.

V mojem tridelnem članku Kakšna je razlika med starim in novim bogom?, tukaj je 1. del:

https://www.pismapalkijem.si/2022/11/20/kaksna-je-razlika-med-starim-in-novim-bogom-1-2/

sem izmed tisočih različnih izmišljenih bogov predstavil dva najbolj značilna karmičarska boga, to sta stari in diktatorski bog Jahve, ki je psihopatski sadist, in novi bog Enosti, ki naj bi bil Edini, ki zares obstaja, saj naj bi bili vsi ljudje in vse živali le njegovi deli.

Poglejmo si primer kanaliziranega sporočila od Jezusa oziroma njegovega »Višjega Jaza« Sanande, v katerem predstavlja novejšo razlago “božje volje”. Pred tem naj jasno povem, da Sananda v resnici sploh ne obstaja in da je naslednje sporočilo posredoval karmični nameščenec, nek človek iz nekega karmičnega centra z nekega planeta, ki sedi nekaj metrov nad kanalizatorjem Jahn Kasslom in se pretvarja, da je »božji sin«.

»Ali je Bog suveren ali imamo svobodno voljo?

https://www.gotquestions.org/is-God-sovereign.html

Ko govorimo o svobodni volji, se običajno ukvarjamo z vprašanjem odrešitve. Malo ljudi zanima, ali imamo svobodno voljo, da za večerjo izberemo solato ali zrezek. Bolj nas skrbi, kdo točno ima nadzor nad našo večno usodo.

Vsako razpravo o človekovi svobodni volji je treba začeti z razumevanjem njegove narave, saj je človekova volja vezana na to naravo. Zapornik lahko v svoji celici svobodno hodi gor in dol, vendar ga omejujejo stene celice in ne more iti dlje, ne glede na to, kako zelo si to želi njegova volja. Tako je tudi s človekom.

Piše: Neža Žigon v Vivi www.viva.si

Zdi se, kot da je kritiziranje slovenski nacionalni šport. Vsakdo ima, bodisi dobronamerno ali zlonamerno, kaj za povedati o kom drugem. Dejstvu, da je kritika sestavni del vsakdanje komunikacije, se sicer ne moremo izogniti – lahko pa se potrudimo razumeti njene vzgibe ter načine, kako iz nje potegniti najboljše. Vsaka kritika namreč ni zlonamerna in ni nujno, da smo zaradi nje slabe volje.

Seveda nihče ne mara kritiziranja. Na nas vpliva negativno, ker nam daje občutek, da nam nekaj manjka oziroma je z nami nekaj narobe. Kritika je neke vrste obsodba in prihaja v različnih oblikah: otroci jo "pokasirajo" od staršev in učiteljev, odrasli se s kritiko spopadamo na delovnem mestu, o nas imajo veliko povedati tudi prijatelji, partnerji in ljubimci: da tehtamo preveč, smo preveč neodločni, da ne znamo z otroki itd.

Zaupanje, ob bok vrednotam, postaja čedalje bolj pereč problem v svetu: zaupanje v sistem, zaupanje v posameznika. Kitajski pregovor pove veliko: »Ko obstaja zaupanje, ne potrebuješ dokazov. Ko zaupanja ni, noben dokaz ne zdrži!«

Ne tako dolgo nazaj sem se s sodelavci z vseh vetrov Evrope spustil v debato o demokraciji. Čeprav je imel vsak izmed nas nek svojstven pogled na demokracijo in na to, kaj demokracija sploh je ter kaj predstavlja, je bilo skupno vsem, da smo bili polni hvale in dobrih zgledov. Samo eden izmed nas ni komentiral nič. Presenetljivo je bilo predvsem to, da je ravno ta sodelavec prihajal iz dežele, kjer se je demokracije »rodila« – iz Grčije.

Poglejmo še nekaj vprašanj in odgovorov glede božje in svobodne volje, ki jih lahko najdemo na internetu:

»Kaj pomeni pustiti, da se uresniči Božja volja?

Molitev, da bi se Božja volja izpolnila v naših življenjih na zemlji in po njih, kot je v nebesih, pomeni, da smo pripravljeni iti skozi vse, kar bi lahko preprečilo uresničitev tega namena. Naša molitev je, da želimo biti tako usklajeni z Božjo voljo in namenom, da prosimo Boga, naj nam da moč, da ju uresničimo.«

Usoda, predestinacija in determinizem

Poglejmo nekaj na internetu najpogostejših temeljnih vprašanj in odgovorov na vprašanje glede vnaprej določene usode ali svobodne volje:

»Je vse vnaprej določeno ali imamo svobodno voljo?

Nekateri se strinjajo s predestinacijo, večina pa verjame v svobodno voljo. Celotna ideja o predestinaciji temelji na prepričanju, da je bog vsemogočen in da se nič ne more zgoditi, če tega ne želi. Nekateri verjamejo, da bog pozna prihodnost, vendar je ne predestinira.«

Čustva so sok našega življenja. Dajejo nam življenjski zagon, občutek za lepoto in barvitost življenja, v naše odnose vnašajo toplino in nas povezujejo z bližnjimi. Vendar niso vedno prijetna. Neprijetna čustva nam občasno grenijo življenje, če pa se pogosto pojavljajo, potem dobesedno zastrupljajo našo duševnost in medsebojne odnose.

Čustva nas lahko popeljejo od "pekla" do "nebes". So sestavni del našega vsakdana in brez njih si življenja pravzaprav ne moremo predstavljati. Ker je tako in ker je moč čustev tako velika, bi se bilo dobro naučiti primernega ravnanja z njimi. Te zahtevne naloge pa se lahko bolj učinkovito lotimo, če vemo, kako čustva nastajajo.

Karmično religiozno manipuliranje z verniki

Manipulatorski pristop »loči in vladaj« najprej pomeni, da ljudi ločijo od lastne pameti in jih zmanipulirajo, da lažnivcem, predatorjem in parazitom verjamejo na besedo. Bistvo podrejenosti je, da verjameš, ubogaš in služiš Gospodarju, in to brez besed, kaj šele, da bi razmišljal o njegovih ukazih, v njih dvomil, se pritoževal in celo domišljal, da bi lahko sam stvari naredil bolje.

Hlapec je zato, da uboga, in Ukaz je zato, da se izvrši. Zato se vernik nikoli ne sme znajti v skušnjavi, da bi verjel sebi in svoji lastni izkušnji bolj kot verjame bibliji. Če samemu sebi verjameš bolj kot bibliji, nisi pravi vernik, ampak pravi grešnik. Kot upornik proti bogu boš kaznovan in poslan v večni pekel.

Piše: Leo Ivandič

Občutek lastne vrednosti je v prvi meri izraz odnosa do sebe in govori o stopnji samosprejemanja in samospoštovanja, posledično pa se kaže v vseh odnosih, v katere vstopamo. Ljudje, ki so prepričani v svojo vrednost, se počutijo bolj varne in povezane z drugimi, bolj zaupajo v svoje sposobnosti ter lažje prepoznajo smisel v življenju. Občutek lastne vrednosti se prične oblikovati že v ranem otroštvu, njegov razvoj pa je zelo občutljiv in je v največji meri odvisen od odnosov, v katerih smo odraščali. Oglejmo si nekaj dejavnikov, ki prispevajo k ustreznemu oziroma neustreznemu razvoju samovrednotenja.

V dvoje je lepše....vedno takrat, ko se dva človeka ljubita, spoštujeta, sprejemata individualnost in različnost, ki se spreminja in razvija tako, kot vse v našem življenju. Je odnos, ki nas lahko obogati, nam pomaga pri našem razvoju ali ljubko jezi, ker pač včasih ne zadovoljuje naših korenčkovih potreb v vsakem trenutku...tukaj in zdaj .

To, kar mi želimo sedaj,  pred 20 leti in čez 20 let je pretresljivo različno, glede na to, da smo mi ista oseba, naša pričakovanja, želje in potrebe pa ljubko drugačne in so velikokrat osredotočene tudi na našega partnerja, pri čemur je seveda  priporočljivo, da partner naše spreminjanje spremlja, opazi spremembo vaše osebnosti in raste z vami. Tukaj pa se naša pravljica začne. 

Za kozmologe je to vprašanje nastanka oziroma obstoja Sveta, za filozofe smisla življenja, za vsakdanje ljudi pa možnosti uresničitve njihovih potreb in želja. Ali o nas in o našem življenju odločamo sami ali nekdo drug? Ali imamo na to osebo ali okoliščine kakšen vpliv ali ne? Če imamo, kako lahko dosežemo, da nam bo ta oseba ali okoliščine pomagale pri uresničitvi naših potreb in želja?

Odgovor je zelo preprost, logičen in nevernim razumljiv, vernim pa bo razkritje Resnice potegnilo bolj na grenko. Bog ne obstaja, Obstoj ni bil nikdar ustvarjen, saj je večen, Vse, kar obstaja, se dogaja sočasno, kar pomeni, da že obstaja in bo obstajalo od vedno za vedno. To seveda tudi pomeni, da v resnici ničesar ne ustvarjamo, temveč le izkušamo, kar že obstaja.

Kako lahko spoznate Resnico?

Zelo pomembno je, da veste, da je življenje na planetu karmična predstava, ki je vnaprej inscenirana in sproti režirana. Karmičarji so za to, da se scenariji odigrajo po njihovem načrtu, v bližino ljudi poslali svoje nameščence iz karmičnih centrov, ki s pomočjo posebne tehnologije in podtikanja misli, občutkov in čustev, poskrbijo, da ljudje naredijo, kar so načrtovali še pred njihovim rojstvom.

V karmični predstavah se odigravajo nove predstave, odplačujejo stari karmični dolgovi naših inkarnantov - ljudi z drugi planetov, s katerimi mi nimamo nič, ali kombinacija obeh možnosti - novi dramski zapleti in zaključevanje starih.

V današnji vse bolj napeti in nezdravi družbi, v kateri ima vse več ljudi vedno manj priložnosti ukvarjati se s samim seboj, saj je zunanjih izzivov vedno več, je odtujenost postala eden od glavnih socialnih problemov. Ne pogovarjamo se, hodimo drug mimo drugega, ne zanimamo se za nikogar, problemi drugih nas pustijo hladne, tudi telefoniranje je s pojavom žepnih telefonov omogočilo ustvarjanje distance, ki se nam zdi prepotrebna, da bi se zaščitili pred vdorom sveta v našo zasebnost, našo glavo, naše misli …

Toda ko je kontakt z drugimi zreduciran na najnujnejše, je tudi možnosti za refleksijo, odziv, ogledalo vse manjši. Tako tudi izgubljamo možnost za primerjanje z drugimi, posledično pa za ustvarjanje mnenje o sebi. Ker nam mediji vsakodnevno servirajo milijone (zvečine nepotrebnih) informacij in "vzorov", sčasoma izgubljamo občutek, kateri so pravi.

Bog je ustvaril Zlo

Kljub temu, da verniki kot božji advokati trdijo, da je bog dobro bitje in da on ne ustvarja Zla, ker ga baje ne more (!), čeprav je v bibliji krvi do kolen, saj verne hujska k poboju vseh, ki so proti njemu, Zlo pa naj bi pod Satanovo komando delali samo slabi, grešni in prekleti ljudje, jih njihova »sveta« knjiga postavlja na laž.

Jahve, ljubosumni, jezni in maščevalni mitološki biblijski bog sam pravi, da je on ustvaril Zlo: Isaiah 45:7 [7] “I form the light, and create darkness: I make peace, and create evil: I the LORD do all these things.”

Izaija 45:7 [7] “Oblikujem svetlobo in ustvarjam temo: Jaz ustvarjam mir in ustvarjam zlo: Jaz, Gospod, delam vse to.”

V kolikor se velikokrat spopadate z nizko samozavestjo ste gotovo že slišali, da morate bolje poskrbeti zase.

Lahko si privoščite masaže, kopeli, nego obraza,  manikure, pedikure, bolj kvalitetno prehrano in spanje. Vendar vam vse to lahko pomaga samo, če že sami menite, da si tretmaje tudi zaslužite. Sicer vas lahko po vsej tej luksuzni negi ujame neupravičena krivda, kar pa ne pomaga vaši samozavesti. 

Zato se morate najprej redno posvečati »notranji negi«. V nadaljevanju predstavljam 2 primera, kako se posvetiti sebi:

Piše: Vojka Žerovnik

Pred več kot dvajsetimi leti sem imela priložnost spoznati probleme, ki so nastajali zaradi napačno izbranega študija. Na takratni Center za razvoj univerze so prihajali študentje, ki so se znašli v hudih osebnostnih krizah. Razlogi zanje so največkrat tičali v spoznanju, da  študij, ki so si ga izbrali, ni primeren in se v takem poklicu tudi  ne vidijo. Zaradi tega sem si pogosto postavljala vprašanje, na kakšen način si človek lahko izbere sebi primeren poklic. Iskanje odgovora je postalo dvajsetletno raziskovanje tega področja.

Sedaj lahko z gotovostjo trdim:
Ena naših največjih težav je ta, da nismo prepričani, kaj hočemo. Poleg tega pa se nismo naučili, kako pomembna je vsaka misel, ki se nam porodi in nam na neviden način kreira življenje.