Na prvi dan novega leta, ko so dobri sklepi za prihodnost na mestu, bi bilo za nas dobro, če bi premislili ali smo čas, ki smo ga imeli na voljo dobro izkoristili ozirom kaj lahko v tej smeri ukrenemo za naprej. Čas je ena od stvari, ki jih posedujemo in naš uspeh je v veliki meri odvisen od tega ali ga uporabljamo pravilno.

Težavnost pravilne uporabe časa leži v naravi časa samega. Težko je nekaj koristno uporabljati, če ne veš koliko ti je tega sploh še ostalo. Vemo, da imamo na voljo le omejeno zalogo časa, nimamo pa načina, da bi odkrili kdaj bo ta zaloga pošla, tako pa zapravljamo čas ekstravagantno za trivialnosti, kot da bi bila ta zaloga neskončna.

Govorim o uspehu nasploh, da ne bo pomote. Za vsakega od nas ima uspeh nek specifičen osebni pomen. Za nekaterega ta uspeh predstavlja stati na vseh osem-tisočakih sveta, za drugega je to milijon evrov v nogavici in tako naprej.

Preden razkrijem bistveno skrivnost uspeha, pa naj vam zaupam čudovito, veličastno zgodbo preprostega fanta, kateri sem priča nekaj zadnjih mesecev.

Konec jeseni preteklega leta me je poiskal prijeten mladenič, višje postave in mi zaupal težave v katere zapade in mu resno ogrožajo normalno življenje. Ime mu je Žiga. Prvo kar sem zaznal, ko je stopil pred mene, preden je sploh karkoli rekel je bil val strahu.

Ste kdaj razmišljali v smeri, da smo samo podaljšek, določena oblika ali pa izraz nečesa veliko večjega? Del nečesa, kar predstavlja vse kar je, je bilo, bo in nima začetka niti konca.

Torej, če lahko verjamemo, da smo vse kar je, pa recimo temu stvaritev, potem ne moremo ničesar izgubiti in če se še bolj poglobimo, ničesar tudi ne moremo pridobiti. Nečemu kar je vse kar je, ne moremo nič odvzeti in nič dodati.

Z gotovostjo lahko trdim, da ni človeka, ki si ne bi želel, da bi ga ljudje spoštovali, imeli radi, ga sprejemali z vsem, kar je v njem in kakršen je v svoji osnovi, bi bili z njim nežni in ga razvajali.

Vsaj tisti, ki mu veliko pomenijo in s katerimi deli svoj vsakdan. Prav vsak, ki bi ga vprašali, kakšne odnose si želi, bi vam naštel najprej te postavke, ki jim potem sledijo še iskrenost, zaupanje, občutek, da se lahko zanese nanje in podobno. A ko bi ga vprašali, kako se vede sam do sebe, kako se spoštuje, sprejema, razvaja, bi mu verjetno zmanjkalo besed. Morda bi se globoko zamislil. Ali pač ne...

To je eno izmed vprašanj, ki mi jih je poslala bralka. Njena vprašanja sem malo uredil, ker jih je napisala v telefonskem žargonu. Druga so še:

»Ali se je kaj zmanjšala blokada Zemlje?

Ali so višja bitja kaj popustila, javila nove namere oz dala vedeti, da so se dogovorili o deblokadi zemlje?

Je vse pri pripravljeno za od blokado? Projektno ste že nekaj časa na koncu, zakaj zatišje oz zakaj se nič ne dogaja?

Če bi imeli karmicarji namen odblokirati zemljo, zakaj še naprej inkarnirajo ljudi? Ali delujejo s figo v žepu, da želijo s prevaro ohraniti njihovo kontrolo, in namerno lažejo, o deblokadi zemlje?«

Preden odgovorim na njena vprašanja, ki so zelo verjetno tudi vaša, naj še enkrat ponovim, da dobro vem, da je moje pisanje o Karmični organizaciji, Palkiju, naših vesoljcih, Črnih Oblakih, blokadi Zemlje in pripravi na osvoboditev našega planeta, nenavadno.

»Podrejenost žensk je vedno obstajala, spreminjajo se le pojavne oblike,« vprašanje o razmerjih med spoloma v današnjem družbenem prostoru in časa osvetljuje antropologinja in članica nevladne organizacije Inštitut 8. marec Nika Kovač. In čeprav so ženske v boju za pravice dosegle veliko, kar je bilo še pred desetletji nepredstavljivo, so procesi, ki vodijo k enakosti, zelo počasni, dodaja sociologinja in profesorica z ljubljanske fakultete za socialno delo Darja Zavir.

V neopatriarhatu, ki ga živimo v današnjem času, kot pravi Darja Zaviršek, ženske niso več šibkejše, odvisne in intelektualno inferiorne, temveč emancipirane, avtonomne in zaposlene ter zato tudi napadane. Priča smo neokonservativnim silam, ki žensko potiskajo nazaj v sfero doma, v tem duhu pa se zavzemajo za tradicionalno ženskost in moškost.

Pogosto se vprašamo ali sem kot človek dobričina ali spadam med skopuhe. Kje je prava mera za dobroto, da bom človek v pravem pomenu besede?

V vsakem človekovem dejanju, tudi v izkazovanju dobrote sta ljubezen in logos med seboj intimno povezana Tu ne moremo govoriti o dvojnosti, še manj pa o razdvojenosti med njima, ker človek ima dušeslovno celoto.

Brez ljubezni do sočloveka in njene vzgibnosti ne bi nikoli spregovoril logos in brez logosa in njegove resnice ne bi imela ljubezen nagiba za dejaven vzgib dobrote navzven k sočloveku. Vendar je žal tako, da človek samega sebe nikoli prav ne razume, da bi uporabil pravo mero dobrote v določeni okoliščini.

Uspeh je zelo relativen pojem in vsak si ga razlaga po svoje. Je ena tistih besed, ki ima veliko različnih definicij. Katera pa je prava? Pogosto ljudje sprašujejo, kaj je tista skrivnost, ki ljudi dela uspešne in jih ločuje od neuspešnih?

Zanimiv rek o uspehu se glasi takole: Moški, ki je uspel v življenju, je človek, ki zasluži več, kot lahko njegova žena potroši. Ženska, ki je uspela v življenju, pa je tista, ki je našla takega moža.
No, nekaj je resnice na tem, a to še zdaleč ni popolna definicija uspeha. Še en nepopoln oziroma kar zmoten izrek o uspehu obstaja, ki pa se je na žalost obdržal in s katerim se tolažijo vsi neuspešni ljudje. Govorim o pregovoru, ki gre nekako tako: Dve stvari mora imeti človek, da bi uspel v življenju: prva je sreča in druga pamet.

Knjige in filmi o Senci

Karmičarji so o svojem nasilju nad ljudmi napisali tudi več knjig in posneli filme. Najprej so jih ustvarili sami, potem pa so jih dodali v scenarije zemeljskih avtorjev, ki so jih potem še enkrat napisali in posneli, ne da bi vedeli, da samo poustvarjajo že davno narejena dela.

A: Knjige:

1. Hermann Hesse, Demian, o iskanju resničnega sebe v samem sebi.

2. Oscar Wilde, Slika Doriana Graya, ki se stara namesto glavnega junaka.

Triletni otroci imajo pogoste napade trme. Nekaj si zapičijo v bučko in ne odnehajo dokler tega, kar so si zahoteli, ne dobijo. Če jim tega starši ne omogočimo, se trmasto držijo, užaljeno, mogoče se celo vržejo sredi trgovine na tla in tulijo v ihti in trmi, da dosežejo svoje. Vsi starši smo verjetno tole fazo dali čez pri svoji zlati mulariji.

Kaj pa se zgodi, ko zelo podobno reagirata odrasla človeka?
Moški in ženska, ki tvorita partnerski odnos. Skupaj sta dobro desetletje, nimata otrok, imata materialno vse, kar si poželita, marljivo delata vsak v svojem poklicu, prihajata pozno zvečer domov. Znata se ‘zahaklati’ za vsako malenkost in potem dokazujeta eden drugemu, da ima sam seveda sto procentni prav in da ima druga stran povsem narobe. Druga stran seveda trdi povsem enako. In ne odstopata.

Potrpežljivost je tiha, vsakodnevna vrsta moči - manj občudovana kot njen drzen bratranec Pogum. Pogum prečka hrupne brzice, da bi osvobodil družino. Potrpežljivost si z njo deli hišo, dokler ni ponovno zgrajena. Zaradi skrbi za druge, potrpežljivost mirno prenaša, tolerira in čaka.

Potrpežljivost je drugačna vrsta moči. Včasih jo celo zamenjamo s slabostjo. Vendar potrpežljivost ni speča. Biti potrpežljiv ne pomeni sprijazniti se z vsem brez pritožbe. Mnogokrat moramo spregovoriti. Potrpežljivost je moč, ki nam omogoči govoriti vljudno in prijazno, namesto sarkastično in žaljivo, tudi takrat, ko smo jezni.

V otroštvu izoblikujemo pozitivne in negativne vzorce, ki nezavedno krmilijo naše življenje ter vplivajo na naše vedenje in pomembne odločitve tudi v odrasli dobi. Pri oblikovanju vzorcev imajo najpomembnejšo vlogo starši. Kako prepoznamo svoje nezavedne življenjske vzorce, ki nam škodijo in kako lahko vplivamo na oblikovanje pozitivnih vzorcev in navad pri svojem otroku?

Oblikovanje vzorcev v otroštvu
Ko se rodimo o sebi in svetu ne vemo nič. Smo namreč kot nepopisan list, naša zavest je nezaznamovana od izkušenj. Predstave o tem, kdo smo, kako pomembni smo, koliko ljubezni si zaslužimo, kakšno mesto v svetu nam pripada, kaj je "dobro" in kaj "slabo" itd., spoznamo v odnosih z ljudmi.

»Senca in anksiozne motnje

Senca lahko vpliva tudi na anksiozne motnje, kot sta generalizirana anksiozna motnja ali socialna anksioznost. Nerazrešeni strahovi, skrbi ali travmatične izkušnje, ki se nahajajo v nezavednem, lahko prispevajo k stalnim simptomom tesnobe. Obravnava Sence na terapiji ali v samorefleksiji lahko ublaži tesnobo in spodbudi čustveno dobro počutje.«

Zaradi nezavedanja so neprebujeni v stalnem stanju strahu, zaskrbljenosti, negotovosti, dvomov, sumov in drugih neprijetnih in škodljivih stanjih, kot je tudi anksioznost oziroma tesnoba. Senca ne samo da vpliva na različne čustveno-mentalne motnje, ona je Motnja, ki povzroča, ohranja in krepi vse osebnostne motnje.

Piše: Regina S. Rant

V tebi mora goreti, kar hočeš vzbuditi pri drugih.
Augustinus Aurelius

Vsa naša prizadevanja so osredotočena na to, da bi ustvarili harmonijo v življenju. Harmonija je stanje, ko so vsa področja našega življenja v ravnovesju: ljubezen, odnosi, kariera, družina in denar. Ker se to nikoli ne zgodi, je torej harmonija iluzija. Ali je torej smiselno, da zapravimo toliko energije za nekaj, kar ni dosegljivo? Je. V človekovi naravi je, da hoče nizati uspehe. Vsak korak bliže harmoniji ga navda s srečo in ponosom.

Ni potrebno, da je naše življenje komplicirano. Velikokrat ga zakompliciramo kar sami. Hromijo nas lastni dvomi v sebe. Vendar kolikor vemo, živimo samo enkrat. Zakaj ne bi imeli takega življenja, kot si ga želimo.

1. Pravilo - borite se za svoje cilje in želje
Zveni zelo preprosto, mar ne? Večinoma smo sami krivi za nedoseganje svojih želja. Menimo, da nismo dovolj dobri za dosego tega cilja, ali pa da si ne zaslužimo vsega, kar si želimo. Predstavljajte si, da ste dovolj dobri in kako bo izgledala vaša sanjska služba ali hiša ipd. Seveda je potrebno po sanjarjenju poprijeti tudi za delo.

Kadar imamo več časa za gibanje, lahko bolj pridemo v stik s svojim telesom. Telesno gibanje … Kako si ga predstavljate? Kot potenje v fitness klubu na eni od naprav za 'kurjenje' odvečne maščobe ali povečanje mišične mase, ko v ozadju 'tolče' neumorno ponavljajoči se ritem bolj ali manj divje glasbe, medtem pa naše misli blodijo naokoli? Kot lahkoten tek, živahno hojo ali plavanje – ali pa strm vzpon na enega od slovenskih dvatisočakov?

Ali pa kaj še bolj drznega in eksotičnega ob čemer se adrenalin izdatno sprošča v kri? Vse to so primerni načini, kako razgibati telo – nekateri so telesu in psihi bolj prijazni, drugi manj. Z nekaterimi vnašamo v svoje telo in življenje harmonijo, urejenost in subtilnost, z drugimi razdraženost in grobost.

»Senca v romantičnih odnosih

Senca lahko pomembno vpliva na romantične odnose, pogosto se kaže kot konflikti, projekcije ali boj za moč. Nerazrešena vprašanja iz preteklih izkušenj ali travme iz otroštva lahko vplivajo na naša pričakovanja, slog komuniciranja in sposobnost oblikovanja varne navezanosti. Vključevanje Sence omogoča bolj zdrave in izpolnjujoče odnose.

V romantičnih odnosih se lahko Senca kaže na različne načine, kot so strah pred intimnostjo, strah pred zapuščenostjo ali težnja po iskanju potrditve pri partnerju. Ti nezavedni vzorci lahko ustvarijo ovire za pristno povezanost in intimnost. S poglabljanjem v globine svoje Sence lahko odkrijemo temeljne vzroke teh vedenj ter si prizadevamo za zdravljenje in preobrazbo v naših romantičnih partnerstvih.«

Najbrž slišite pogosto od soljudi. To je sicer dobro, vsak pač je zelo poseben individuum, vendar se moramo zavedati, da se vsi spreminjamo. Tak ne moreš biti vse življenje. Poleg tega se spreminjajo ljudje okrog nas, spreminjajo se situacije, ljudje, ki nas spremljajo in nam nastavljajo ogledalo, spreminja se svet, znanje in naše želje. Če ostajamo trdno pri tem, da taki pač smo, bodo določeni ljudje odhajali iz našega življenja.

Osebno to trditev doživljam bolj kot neko varovalko, da določenih vedenj ne želimo spremeniti, kljub temu, da nas opozarjajo, da so destruktivna ali moteča.

»Kaj nas ohranja zdrave in srečne skozi življenje? Nedavno so anketirali generacijo Y z vprašanjem, kateri so njihovi najpomembnejši cilji v življenju, in več kot 80 odstotkov jih je reklo, da je njihov glavni življenjski cilj to, da postanejo bogati.

Prav tako je 50 odstotkov teh mladih odraslih reklo, da je drugi pomemben življenjski cilj to, da postanejo slavni,« začne svoj TED govor psihiater Robert Waldinger z univerze Harvard, že četrti vodja raziskave o razvoju odraslega življenja, ene najdaljših raziskav o sreči.

V življenju vsi mi pogosto sprejemamo odločitve, ki se kasneje pokažejo za nespametne, preuranjene ali neprimerne. Pogosto jim sledi obžalovanje in kesanje, saj so včasih posledice naših odločitev boleče, nepredvidljive ali pač neugodne za nas. Poznate?

Pri svojem delu s strankami v Svetovalnici se zelo pogosto soočam z ogromno, tako rekoč neizmerno čustveno bolečino posameznikov, ki so se ločili od svojih partnerjev ali partnerk in so to kasneje obžalovali. V navalu jeze ali razočaranja so potrgali nitke odnosa, odšli in se niso bili pripravljeni pogovoriti in razčistiti vzroka, zakaj je sploh prišlo do nesporazuma ali nekega dogodka, ki je povzročil tako drastično odločitev. Včasih nam hipna bolečina zamegli zdrav razum, reagiramo brez razmisleka, škoda je storjena.

Jasne in uresničljive meje omogočajo iskrene in zdrave odnose. Če mej nimamo ali le-te drugim ljudem niso poznane, potem zdravi odnosi pogosto niso mogoči, ker smo si ljudje med seboj različni.

Meje v osnovi postavimo sebi, kaj si dovolimo in česa. Gre za vprašanje odnosa do nas samih: ali sebe poznamo, spoštujemo in smo sebi zvesti. O svojih mejah druge osebe zgolj seznanimo.

»Senčni jaz in nezavedni um

Senčni jaz je predvsem zakoreninjen v nezavednem umu in predstavlja vidike naše osebnosti, ki so nam skriti ali neznani. Vključuje tako pozitivne kot negativne lastnosti, ki smo se jim odrekli ali jih zavrnili.

Raziskovanje senčnega jaza nam lahko pomaga odkriti skrite talente, potlačena čustva in nerazrešene travme, kar vodi k osebni rasti in samospoznavanju.

Ste se že kdaj ubadali z negaivnijo mislijo, ki se je niste mogli nikakor znebiti? Gotovo se vam je, to se zgodi vsakomur.  Te nekoristne misli se velikokrat zagozdijo v naših možganih uničujejo našo produktivnost, kreativnost in koncentracijo. Uničijo lahko celo uro ali kar cel mesec.

Sprostiti se ne pomeni, da bomo težavo ignorirali. Pomeni samo, da se zavedate, da tisti trenutek ne morete storiti prav ničesar in da boste zadevo reševali naprej takrat, ko boste imeli to možnost. Seveda, če imate to možnost, se takoj soočite s težavo, tako ne bo stalno krožila v vaših mislih.