Stara slovenska jed “Ajdovi žganci s kislim zeljem in ocvirki” po vegetarijansko

Ajdove žgance in kislo zelje skuhate po klasičnem receptu naših babic.
Oluščite za večjo pest pistacij in jih enakomerno potresite po žgancih (namesto ocvirkov).
Vse skupaj prelijete z hladno stiskanim extra deviškim oljčnim oljem (namesto svinjske masti).

Po takem kosilu boste splezali na vsak hrib.Dober tek!
p.s. Kombinacija okusov ajde in pistacije je izvrstna.

Matjaž Gros
(Recept prispel na natečaj Pozitivk)

1. Bučke operemo in naribamo skupaj z lupino (na drobno kot korenček).
2. Posolimo in pustimo stati približno eno uro, da spustijo tekočino.
3. Dodamo: vrečko parmezana, poper, sol, muškatni orešček, malo svežega ingverja,
eno celo jajce, krušne drobtine, malo sojinih kosmičev.
4. Oblikujemo polpetke, jih povaljamo v krušnih drobtinah in spečemo na vročem olju na eni strani. Ko jih obrnemo, položimo gor še rezino sira in pustimo, da se stopi.
5. Zraven ponudimo kakšno svežo solato.

Pa dober tek!
Helena Verbinc
(recept prispel na natečaj Pozitivk)

Dragi bralci, zavedamo se, da je zdravje nadvse povezano z zdravo prehrano, vendar se včasih tudi ob polnem hladilniku sadja in zelenjave sprašujemo, kaj naj skuhamo.
Ker vemo, da je iskanje doberih vegetarianskih receptov, včasih pravi mali podvig in ker verjamemo, da slastne ideje za odlične zajtrke, kosila in večerje prispevajo k pestrejši in bolj zdrav prehrani, smo se odločili, da razpišemo natečaj za najboljši recept za pripravo zdrave vegetarianske hrane iz sadja ali zelenjave.

Na razpisu lahko sodelujete le z lastnimi sadnimi ali zelenjavnimi recepti, ki jih niste našli v knjigah ali pa ste jih vsaj deloma spremenili oziroma dopolnili, da so jedi še okusnejše.

Na Pozitivkah bomo trem bralcem, ki bodo poslali racept(e) do 20.3.07 na info@pozitivke.net podelili tri knjižne nagrade

Potrebujemo:
400 g bele ribe
200 g kuhanih lignjev
200 g klapavic

150 g majoneze
50 g kečupa
50 g naribanega hrena
0,5 dl belega vina
limonin sok
sol
poper

80 g oliv
peteršilj
kapre

Kuhano ribo, lignje in klapavice, vse ohlajeno, primerno narežemo ter prelijemo z omako, ki smo jo pripravili iz majoneze, kečupa, naribanega hrena, vina, limoninega soka in začimb.
Okrasimo z olivami, s kaprami in lističi peteršilja ter ponudimo ohlajeno.

Povod za življenje brez jajc je bila skutina torta po špansko in jaz bi jo najraje preimenovala kar v jajčno torto. In to je bil ključni trenutek. Čisto preprosto. Pred tem sem se seveda že najmanj trikrat odpovedala jajčnim jedem. Ampak tokrat zares. In naenkrat so se mi odprle možnosti, ki jih prej moja kuhinja ni poznala. Mogoče bi mogla tudi omeniti, ker mogoče ni samoumevno, da že vrsto let ne uživam mesnih izdelkov (mednje štejem tudi ribe). Za poizkušino navajam naslednji prigrizek.

Količine sestavin variirajo od lakotnikov ter lakotnic, ampak naslednje sestavine naj bi zadoščale za 3 do 4 osebe:

- 250g tofuja (ekološko pridelanega, ker tisti pri najboljšem sosedu brbončic ne navduši)

Francoski znanstveniki so opozorili, da bomo, če ne bo prišlo do korenitih sprememb, čez 10 let ostali brez banan. Panamska bolezen in črna Sigatoka sta povzročili opustošenje na bananih plantažah, tako kot je nekoč rastlinska rja povzročila ogromno škodo na krompirju. Pri krompirju in ostalih poljščinah je bilo mogoče vzgojiti drugo sorto. Vzgojiti vrsto banane brez glivičnih obolenj, je izredno težko.

Če banan ne bo, to ne pomeni samo, da bomo namesto banana splita jedli breskov split, ampak tudi, da bo pol bilijona prebivalstva v Aziji in Afriki, katerim banana pomeni osnovno sestavino njihove kuhe, doživelo korenito spremembo v kuhinji, če ne pomanjkanja.

Uživanje polnozrnatega kruha in žitaric lahko pri mlajših ženskah zmanjša možnost rakastega obolenja na dojkah.Znanstveniki so do ugotovitev prišli na podlagi študije, ki je zajemala sedemletno proučevanje več kot 35.000 žensk.Izmed vseh proučevanih je 350 žensk pred obdobjem menopavze zbolelo za rakom na dojkah.

Vse so večinoma uživale proteinsko hrano in le v manjši meri žitarice.Profesorica Janet Cade z univerze Leeds, ki je sodelovala v študiji, je povedala: »Nismo našli nikakršnih dokazov o zaščitnem učinku med ženskami starejše starostne skupine, vendar jasne dokaze o pozitivnih učinkih na ženske v obdobju pred menopavzo. Rezultati sovpadajo s splošno znanim nasvetom o zdravi prehrani, ki pravi, da je potrebno uživati zadostno količino žitaric, zelenjave in sadja.«

Človeška bitja so že od nekdaj predelovala hrano; predelovanje hrane je aktivnost, ki je samo človeška. En način predelovanja živil je kuhanje.
Tradicionalna predelava hrane je imela dve funkciji: da jo je naredila bolj prebavljivo in da je bila v času pomanjkanja na zalogi. Rezultat so bile najrazličnejse klobase in tradicionalni mesni pudingi ter vampi. Na spisku so bili tudi kisel kruh, fermentirani pšenični produkti, sir in drugi fermentirani mlečni izdelki, kumarice, kislo zelje, pijače narejene iz grozdja, alkohol ter lakto-fermentirane pijače.

V preteklosti so hrano predelovali kmetje in rokodelci, kot so peki, sirarji, mlinarji itd. Rezultat je bila odlična hrana in dobiček je ostal na kmetijah in v kmetijskih skupnostih, kamor je spadal - predelovanje hrane bi moglo biti lokalna industrija.

Piše: Sanja Lončar v novi Vivi www.viva.si

Za pitje čaja porabimo vse več časa, vendar tega ne moremo enačiti s kulturo pitja čaja. Od turške kave so eni zakorakali v smeri espressa in kapučina, drugi so si kofeinski nadomestek poiskali med črnimi in zelenimi čaji.

Revije so polne modnih novosti. Tako smo pred leti brali o čudežnih močeh taheebo čaja, potem je prišla zgodba o čudežnih močeh zelenega čaja. V zadnjem času je v modi roiboosh.
Večina teh čajev se je pojavila tudi v filter vrečkah, vendar ti po okusu bolj spominjajo na slabo postano vodo kot na čaj. Če ste kdaj poskusili katerega od zelenih čajev domačih ponudnikov, je bilo to bržkone vaše prvo in zadnje srečanje z zelenim čajem.
Toda zgodba je utegnila biti povsem drugačna, če se je vaše spoznavanje z zelenim čajem začelo s kakovostnim bancha ali jasminovim čajem.

Kaj, če bi se človestvo odpovedalo predelani hrani in nasičenim maščobam ter prevzelo prehranjevalne navade naših opičjih prednikov? 9 prostovoljcev se je tega podviga lotilo…in bili so presrečni, da so ta korak naredili.

Biti zaprt v živalskem vrtu in jesti ponujene banane je ekstremen scenarij, ki bi mnogim izmed nas povzročil nočne more. A omenjena skupina prostovoljcev se je odločila ravno za ta ekstremen korak. Njihov namen je bil znižanje nivoja holesterola in krvnega pritiska.

Nov dom so si "ogradili" v živalskem vrtu, Paignton Zoo, Devon, zraven opičjih kletk. Snemala jih je televizija. Prvotna ideja je bila, pravi Jill Fullerton-Smith, ki je pomagala vso stvar organizirati, da moderne diete, v katerih prevladujejo predelana hrana in nasičene maščobe, povzročajo zdravstvene probleme.

Potrebujemo:
rdeča paprika
zelena paprika
rumena paprika
3 majhne bučke
1 jajčevec
nekaj majhnih šampinjonov
paradižnik (najbolje češnjevec)
čebula (če se le da, mlada)
po želji: olivno olje, česen, limonin sok
sol, poper

Vso zelenjavo (razen paradižničkov in šampinjonov, če so dovolj majhni) razrežemo na približno enako velike koščke. Mlado čebulo in bučke na kolobarje, papriko na pravokotničke itd. Izmenično jih nabadamo na nabodala. Če je možno, uporabimo osmukane in ošiljene rožmarinove vejice, ki jim pustimo vršiček. Zelenjavne ražnjiče polagamo v posodo in jih sproti solimo, popramo, pokapljamo z limoninim sokom in olivnim oljem ter po želji še potresemo z nasekljanim česnom in rožmarinom. Tako pripravljeni lahko počakajo nekaj ur, potem pa jih spečemo na žaru.

Potrebujemo:
žlica surovega masla
2 žlici naribanega parmezana (ali drugega trdega sira)
1/4 l smetane za kuhanje
žlica nasekljanega drobnjaka
žlica nasekljanega kopra
bel poper
sol
testenine

Testenine skuhamo po receptu na vrečki.
Maslo raztopimo in dodamo vse ostale sestavine, tudi sir. Razredčimo z vodo, v kateri smo kuhali testenine. Delamo na majhni temperaturi, naj ne zavre.
Testenine zmešamo s polivko in hitro ponudimo. Po želji potresemo še z naribanim parmezanom.

Potrebujemo:
kumarice
paradižnik
paprika
olive
feta sir
olivno olje
jabolčni kis
malo origana
sol, poper

Vso zelenjavo narežemo na približno 0,5 cm velike kocke. Vse skupaj damo v eno posodo, zmešamo, okisamo solimo, popramo in na koncu dodamo še feta sir. Pustimo nekaj časa v hladilniku, da je bolj sveže.
Razmerje med zelenjavami naj bo po barvi vidno.

Potrebujemo:
1.5 kg školjk
1 dl olivnega olja
8 strokov česna
150 g paradižnika v koščkih
2 dl belega vina
lističi vejice rožmarina
1 šopek peteršilja
1 kapljica tabasca
poper
sol
(500 g testenin)
(1 žlica olja)
(sol)
(zbrinc-parmezan)

Klapavice, morske školjke s črno lupino, ki jih je vedno dovolj na tržišču, s ščetko pod tekočo vodo dobro očistimo. Uporabimo le tesno zaprte, odprte zavržemo.
V večjo kozico stresemo na vroče olje nasekljan česen in takoj ko zadiši, dodamo školjke ter pokrite na močnem ognju dušimo toliko, da se odprejo. Izločimo neodprte in jih prav tako zavržemo. Dodamo nakockan paradižnik (lahko iz konzerve ali mezgo), prilijemo vino ter začinimo še z lističi rožmarina, kapljico tabasca, popramo in po potrebi solimo. Pokrito dušimo le še par minut, vmešamo nasekljan peteršilj in ponudimo s svežim kruhom.

Lahko pa že prej iz školjk, ki smo jih dali v kozico in pokrite dušili na močnem ognju le toliko, da so se odprle, izluščimo meso, izcejeno tekočino pa precedimo. Posebej stresemo v drugo posodo, na nekaj vročega olja sesekljan česen in takoj, ko zadiši, dodamo meso školjk s precejeno tekočino, nakockan paradižnik in začinimo kot prej ter malo povremo.
K tako pripravljeni omaki lahko ponudimo al dente skuhane špagete ali pa jih še pred serviranjem zamešamo v omako.
Po želji potresemo z naribanim sirom.

Potrebujemo:
3-4 krompirji
1 zavitek brokolija
sol
poper
kisla smetana

Krompir olupimo in zrežemo na kocke. Brokoli očistimo in razrežemo na manjše dele. Krompir prelijemo z vodo in kuhamo cca 15 min, dodamo brokolijeve cvetke, solimo, popramo, začinimo s peteršiljem in majaronom in kuhamo do mehkega. Nato vzamemo ven nekaj kuhanega krompirja in brokolijevih cvetkov, ostalo pa zmeljemo s paličnim mešalnikom, da dobimo gosto kremno juho. Na koncu vmešamo v juho eno veliko žlico kisle smetane, pridenemo še preostal krompir in brokoli in postrežemo.

Potrebujemo:
1 glava zelene solate
nekaj rukole
1 večji paradižnik
3 - 4 rdeče redkvice
1/2 rumene paprike
piščančji file (po okusu, glede na to, koliko smo lačni)
1/2 koromača
nariban sir
sveža bazilika

Preliv:
sol, poper
olivno olje
jabolčni kis
kisla smetana
navadni jogurt

Zeleno solato in rukolo očistimo in operemo. Paradižnik, papriko in redkvice operemo in na tanko narežemo. Piščančja prsa narežemo na koščke, posolimo in popečemo na olivnem olju. Dodamo opran in na rezine narezan koromač. Po želji lahko zalijemo z majhno količino (1/2 dl) belega vina in pečemo nekaj minut. Zeleno solato in rukolo rahlo zabelimo s soljo, olivnim oljem in kisom ter damo na večji krožnik. Potresemo s koščki paprike in naribanim sirom.

Po polovici oboda krožnika naložimo paradižnik, po drugi polovici pa redkvico. Na koncu dodamo še piščančja prsa s koromačem. Prelijemo z jogurtovim prelivom, ki smo ga pripravili iz dveh žlic kisle smetane, tekočega navadnega jogurta, soli in popra. Po vrhu solate potresemo sveže sesekljano baziliko.

Potrebujemo:
60 g sveže bazilike
1 strok česna
2 žlici pinjol
20 g naribanega ovčjega sira
40 g naribanega parmezana
10 žlic olivnega olja
sol

V možnarju zdrobimo česen, baziliko in sol. Dodamo pinjole in postopoma po žlicah umešamo sir. Drobimo s tolkalom in počasi prilivamo olivno olje, da postane zmes gosta in kremasta. Vse sestavine lahko tudi zmeljemo z ročnim mešalnikom.

Potrebujemo:
Za bleke:
2 jajci
3 - 4 žlice moke
sol
malo olja

Omaka:
10 dag pršuta v koščkih
3 stroki česna
1 dl sladke smetane
žlica nasekljanega peteršilja
sol
poper
muškatni orešček

Bleke pripravimo tako, da jajca, sol in moko zamesimo v prožno testo. Če je premehko, dodamo še malo moke, če pa je pretrdo, pa malo vode ali mleka. Oblikujemo v hlebček, premažemo z oljem, pokrijemo s prtičem in damo počivat za kake 1/2 ure. Nato testo čimbolj na tanko razvaljamo in z ostrim nožem izrežemo kvadratke (1,5 cm x 1,5 cm). V času, ko pripravljamo omako, zavremo vodo, ki ji dodamo sol in žlico olja. Kuhamo 2 - 3 minute.

Omako pripravimo tako, da pršut in česen zelo na drobno zmeljemo v mešalniku. Ko je zmleto zgleda kot faširano meso. To popražimo na olivnem olju, da česen zadiši. Zalijemo s sladko smetano, dodamo peteršilj, poper, muškatni orešček, premešamo in počakamo, da zavre. Pustimo kuhljati minuto ali dve, nato v omako stresemo kuhane bleke, premešamo in ponudimo.

Potrebujemo:
1 dl sadnega soka
1/4 l mleka-2,5 dl
1/4 l čokoladnega sladoleda
čokoladni opilki za okras

Z mešalcem dobro premešamo mleko, sok in že omehčane koščke sladoleda.
Pazimo, da se mleko ne sesiri ali skisa.
Na koncu pijačo dobro ohladimo, nalijemo v kozarec in posujemo s čokolado.
Po želji lahko dodamo še nekaj sladke smetane.

Potrebujemo:
1/4 glave rdečega zelja
1 grenivka
limonin sok
olivno olje
sol
garam masala (indijska mešanica začimb)

Zelje narežemo, grenivko olupimo - s posameznih koščkov olupimo "kožo".
Posolimo, dodamo olje, limonin sok ter mešanico začimb.

Potrebujemo:
30 dag topljenega sira
30 dag naribanega ementalerja
2 trdo kuhani jajci
1 glavica česna
1 žlička soli

Topljen sir zgnetemo, najbolje z električnim mešalnikom. Ko je gladek, mu dodamo drobno nariban ementaler, trdo kuhana jajca in žličko soli. Masi med gnetenjem dodajamo stisnjen česen - najprej polovico glavice in poizkusimo, nato po želji več. Ko je masa gladko zgnetena, oblikujemo kroglice v velikosti jajca in ponudimo kot prilogo k žaru ali hladnim narezkom.

Potrebujemo:
Zavitek špagetov
paradižnikova mezga (ali paradižnik v pločevinki)
strok česna
bazilika ali origano
ščepec soli
olivno olje
parmezan

V slani, vreli vodi skuhamo špagete. Skuhane odcedimo in prelijemo s hladno vodo.
Med tem ko se špageti kuhajo, pripravimo omako.
Na vročem olivnem olju prepražimo nasekljan strok česna. Dodamo paradižnikovo mezgo ali paradižnik iz pločevinke. Dobro premešamo.
Omako solimo po okusu in dodamo baziliko ali origano. S tako pripravljeno omako prelijemo špagete in jih potresemo še s parmezanom.

HRANA STOLETNIKOV
Dreja Novak

Pri sedemdesetih si še otrok, pri osemdesetih postajaš mladinec in če te pri devedesetih povabijo v nebesa, jim tam povej, naj počakajo na sto... in šele nato premišljuj naprej.

Ta pregovor je napisan na kamnitem znamenju, ki je na plaži v majhni tropski vasici Ogimi na severu Okinawe (del Japonske). Okinawo sestavlja 161 otokov, ki so znani po obilju flore ter favne in mogočnem tropskem gozdu. Znano pa je tudi to, da tu živi največ stoletnikov na svetu. Energični dedki in babice tu živijo v svojih domovih, obdelujejo svoje vrtove in so zelo vitalni za svoja leta. Beseda upokojitev v okinawskem dialektu sploh ne obstaja. Bolezni sodobnega časa (srčna obolenja, rak) so tu zelo redke. Povprečna starost je 82 let, pa čeprav je tu potekala dolga in krvava bitka v drugi svetovni vojni.