Podjetja, občine in druge organizacije - vabljeni k sodelovanju pri evidentiranju dobrih praks
Umanotera in Focus sta odprla poziv za evidentiranje slovenskih dobrih praks zniževanja izpustov toplogrednih plinov. Iščejo praktične rešitve, ki so se zadnja leta razvile v Sloveniji in ki prispevajo k blaženju podnebnih sprememb ter k uveljavitvi načel trajnostnega razvoja, hkrati pa prispevajo k razvoju novih poslovnih modelov, zaposlovanju in izboljšanju kakovosti bivanja. Deset najboljših praks bo z namenom prenosa v druga slovenska okolja predstavljenih široki javnosti.

Uspešne zgodbe dobrih praks navdihujejo in kažejo, da so korenite spremembe na poti v nizkoogljično družbo ne le možne, temveč prinašajo tudi vrsto sinergijskih učinkov: ustvarjajo prihranke in nova zelena delovna mesta, ponujajo inovativne rešitve in razvojne priložnosti, varujejo okolje in zdravje ljudi ter zvišujejo kakovost bivanja.

Led slovenskih ledenikov najverjetneje izvira iz male ledene dobe, kaže nova raziskava slovenskih ledenikov. Doslej starosti slovenskih ledenikov namreč nismo poznali. Ledeniki so zrcalo porušenega naravnega ravnovesja, so poudarili ob predstavitvi končnih rezultatov projekta Misija: Triglavski ledenik v Peking. Površina, debelina in prostornina ledenikov pod Triglavom in Skuto v zadnjih desetletjih upadajo.

Krčenje ledenikov je slikovita ponazoritev posledic podnebnih sprememb. Še posebej občutljivi nanje so manjši ledeniki na robu Alp, med njimi obe slovenski ledeniški zaplati, preostanka nekdanjih pravih ledenikov. Obstoj obeh ledeniških krp omogočajo izrazita senčna lega, občasne nadpovprečno snežne sezone in sneg, ki ga prinesejo na površje ledenika snežni plazovi in veter, poudarjajo ob zaključku projekta Misija: Triglavski ledenik v Peking.

Ob mednarodnem dnevu gozdov: gozdovi so naše skupno bogastv
21. marec je mednarodni dan gozdov. Letošnjega bodo v okoljski organizaciji Focus obeležili nekaj dni kasneje, 25. marca, ko bodo skupaj z Mestno občino Maribor organizirali Dan za Stražun, posvečen urbanemu gozdu v Mariboru. To bo prvi v nizu dogodkov, ki bodo del participativnega procesa za pripravo vizije upravljanja Stražuna.

Na ta dan bo od 10. ure naprej potekala čistilna akcija, hkrati pa bodo vsi občani in občanke imeli možnost sodelovati na posvetu, kjer bodo lahko predstavili svoja mnenja in predloge za prihodnost Stražuna.

Skupina Sun Contracting, ki deluje v petih evropskih državah, ima za seboj že nekaj večjih fotovoltaičnih projektov. Eden najpomembnejših se trenutno izvaja v spodnjeavstrijskemu mestu Krems: sistem odprtega prostora s fotovoltaično močjo osem megavatov. Naročnik: voestalpine Krems GmbH.

Fotovoltaični sistem z nazivno močjo približno osem megavatov se razprostira na več kot 65.000 kvadratnih metrih, na severni strani objekta tega avstrijskega jeklarskega velikana. Industrijsko območje v Kremsu predstavlja le del obsežnega projekta – saj se je to, eno izmed vodilnih jeklarskih podjetij na svetu, zavezalo, da bo do leta 2050 doseglo popolnoma podnebno nevtralno proizvodnjo jekla.

Naš planet ima omejene zaloge virov energije, hkrati je energija draga, zato je prav, da vsak izmed nas preveri v svojem domu, kako lahko aktivno varčuje z energijo. Zaradi učinkovite rabe energije naše udobje in kakovost življenja ne bosta prav nič slabša.

Z nekaterimi preprostimi spremembami lahko prihranimo precej energije in denarja. Zaradi napačnih navad lahko porabimo od 30 do 40 odstotkov več energije, kot če bi ravnali premišljeno.

Navade, ki bi jih morali opustiti, so: prižgane luči, čeprav je dovolj svetlo, vklapljanje napol praznega pomivalnega ali pralnega stroja, neredno čiščenje filtrov v napravah, neredno odstranjevanje ledu iz zamrzovalnika, kuhanje brez uporabe pokrovk ali prepogosto odpiranje hladilnika oziroma razmišljanje pri odprtih vratih, kaj bi vzeli iz njega.

Ekologi brez meja, Lidl Slovenija in občina Škofja Loka nadaljujejo z izvedbo občinske iniciative za manj zavržene hrane Hrana svoje mesto najde. V drugi sezoni se na podlagi pridobljenih meritev osredotočajo na uvajanje ukrepov za manj zavržkov.

Ekologi brez meja so lani ob podpori Lidla Slovenija in v sodelovanju z zero waste občino Škofja Loka zagnali program za raziskovanje zavržene hrane na ravni lokalnih skupnosti, v sklopu katerega so se posvetili tako gospodinjstvom kot javnim ustanovam.

Slednje v ospredje postavljajo v nadaljevanju programa. Analiza skupno več kot 16 tisoč obrokov v osmih enotah Vrtca Škofja Loka in Dijaškem domu Škofja Loka je izpostavila glavne izzive in možne rešitve ter priložnosti za prihranke, ki jih deležniki implementirajo to pomlad.

Lani sta naše delo med drugimi zaznamovala dva dogodka, za katera smo si obljubili, da ne sme obveljati ‘prvič in zadnjič’. Zato z veseljem napovedujemo, da ‘drugič’ že trka na spomladanska vrata.

25. maja 2022 smo v Kranju po dolgem času in prvič čisto zares organizirali letno zero waste srečanje. Dogodek, ki nudi prostor za izpostavljanje dobrih praks, proslavljanje mednarodnih dosežkov in zagotavljanje novih sodelovanj. Dogodek, ki poveže predstavnike občin, komunalnih podjetij, turističnih organizacij in občanov.

Prebivalstvo s podeželja je izpostavljeno višjemu tveganju za energetsko revščino in socialno izključenost, obenem pa je deležno manj spodbud za prenove in pravičen prehod od tistega v urbanem okolju. Da bi reševali pogosto prezrte izzive, bo projekt RENOVERTY, ki ga v Sloveniji izvaja okoljska organizacija Focus, spodbujal energetsko učinkovite prenove stavb v energetsko revnih gospodinjstvih na podeželskih in primestnih območjih.

Približno 35 milijonov državljanov EU (okoli 8 % prebivalcev) v letu 2020 v svojih domovanjih ni zmoglo vzdrževati ustrezne toplote. Z višanjem cen energije in ruskim napadom na Ukrajino je bilo zelo verjetno prizadetih še veliko več državljank in državljanov EU. Evropska komisija je s pomočjo svojih politik (sveženj Čista energija za vse Evropejce, Nacionalni energetsko podnebni akcijski načrti, sveženj Pripravljeni na 55) in pobud kot so Svetovalno vozlišče za energetsko revščino (EPAH), odločena zaščititi ranljive skupine ljudi, zato projekt RENOVERTY, sofinanciran v okviru programa LIFE, sledi tem usmeritvam s spodbujanjem energetsko učinkovitih stanovanjskih prenov energetsko revnih gospodinjstev v Srednji in Vzhodni Evropi, Jugovzhodni Evropi ter v državah južne Evrope.

Evropski parlament potrdil konec prodaje avtomobilov na notranje izgorevanje od leta 2035
Evropski parlament je v torek, 14. 2. 2023, uradno potrdil zakon o prepovedi prodaje novih bencinskih in dizelskih avtomobilov v Evropski uniji od leta 2035.

Cilj zakona je pospešiti prehod na električna vozila in narediti pomemben korak naprej v boju proti podnebnim spremembam.

Zakon bo zahteval, da proizvajalci avtomobilov do leta 2035 dosežejo 100-odstotno zmanjšanje emisij CO2 pri novih prodanih avtomobilih. To avtomatično pomeni, da se morajo iz prodaje umakniti vsa vozila na notranje izgorevanje.

Svetovni oceani so bili leta 2022 najtoplejši doslej, kaže nova raziskava. To ni dobra novica, saj oceani narekujejo globalne vremenske vzorce. Toplejši oceani tako vplivajo na vedno več ekstremih vremenskih dogodkov, saj predstavljajo dodaten naboj za nevihte, hurikane in ekstremno deževje, segrevanje oceanov pa je nočna mora tudi za morski živelj. Oceani se sicer kuhajo že dlje časa, tako lahko vsako leto znova zabeležimo nove rekordne temperature.

Meritve, ki so jih znanstveniki začeli opravljati leta 1958, kažejo na občuten dvig temperature oceanov s pospešenim segrevanjem po letu 1990. Svetovni oceani pa so bili leta 2022 najtoplejši, odkar potekajo meritve, poroča Guardian. Raziskava, ki so jo opravili raziskovalci iz Kitajske, ZDA, Italije in Nove Zelandije, razkriva, da je bilo leto 2022 v svetovnih oceanih najtoplejše doslej, poroča AFP.

Vsak tretji kos odpadkov ob slovenskih cestah bi lahko preprečili s kavcijskim sistemom
Ekologi brez meja so izvedli študijo o smetenju ob različnih tipih slovenskih cest. Na 24 izbranih odsekih cest so skupaj pobrali 8713 kosov odpadkov oziroma skoraj 145 kilogramov. Kar slaba tretjina (32,1 %) pobranih odpadkov so predstavljali odpadki, ki bi jih lahko preprečil kavcijski sistem: plastenke, pločevinke in steklenice.

Od 2967 kosov odpadkov, pobranih na 19 odsekih regionalnih in lokalnih cest, so plastenke, pločevinke in steklenice predstavljale 32,1 % vseh odpadkov. Če upoštevamo še avtoceste, kjer so pregledali le počivališča, je odstotek 16,2 %. Zaradi specifičnosti avtocestnih postajališč (pregledovanje vsebine košev za odpadke, dnevno čiščenje lokacij) je bilo tam opaziti večji odstotek drugih odpadkov. Odstotek plastenk, pločevink in steklenic, izračunan glede na težo odpadkov, je še višji: 45,1 % na lokalnih in regionalnih cestah oziroma 35,4 % na vseh odsekih.

ZPS in Focus: Kupimo 60 % več oblačil kot nekoč - recimo ne hitri modi in zelenemu zavajanju!
Tekstilna industrija je druga (takoj za naftno) največja onesnaževalka okolja, ki je še vedno v vzponu, saj se je v zadnjih petnajstih letih proizvodnja oblačil skoraj podvojila. K temu pripomoremo tudi Slovenci. Danes  kupimo 60 odstotkov več oblačil, kot smo jih pred petnajstimi leti, skoraj tretjine pa nikoli ne oblečemo. ⁠

Nekoč smo za dobre tkanine plačevali več. Bombaž, lan, kašmir, volno in svilo smo cenili ter bili pripravljeni za kakovost, ki je trajala, odšteti več denarja, saj smo vedeli, da bomo oblačilo nosili dalj časa. Danes pa prepogosto šteje le cena in hipno sledenje trenutnim modnim smernicam. Hitra moda je razlog za kopičenje zavrženih oblačil na odlagališčih, ki praviloma niso biološko razgradljiva.

WWF je zagotovil skoraj pet milijonov evrov za revitalizacijo štirih območij v Evropski Amazonki
Revitalizacija oz. oživitev rek je glavna tema letošnjega svetovnega dneva mokrišč, ki ga na ta dan praznujemo že od leta 1971. In ravno revitalizacija določenih rečnih območij v Evropski Amazonki je rezultat, ki ga želi Svetovna organizacija za varstvo narave WWF doseči z novim projektom, katerega vrednost je skoraj pet milijonov evrov.

»Z vlaganjem v obnovo rek, mokrišč in šotišč vlagamo v podnebno odporno prihodnost in zelo smo veseli, da so to prepoznali naši donatorji, ki so se odločili vložiti v obnovo Mure, Drave in Donave na Hrvaškem, v Sloveniji in v Srbiji,« pravi Ivana Korn Varga iz WWF Adria. »S petletnim projektom 'Revitalizacija Evropske Amazonke', ki se izvaja na območju 5-državnega UNESCO-vega biosfernega območja Mura-Drava-Donava, bomo na štirih lokacijah revitalizirali različne ekosisteme.

Učenci in dijaki iz 24 slovenskih osnovnih in srednjih šol so sodelovali v mednarodnem raziskovalnem projektu Pirati plastike. Sodelujoči pedagogi in raziskovalci pred objavo rezultatov izpostavljajo številne pozitivne učinke skupnostne znanosti - tako za mlade kot za znanost.

24 šol iz vse Slovenije je lansko jesen pristopilo k raziskovanju onesnaženosti rek. Rezultati bodo znani predvidoma marca, so pa pozitivni učinki skupnostne znanosti vidni že danes. Večina sodelujočih se je na tak način prvič spoznala s problematiko rečnih odpadkov in mikroplastiko.

Pregled rezultatov za leto 2021/2022 na področju zero waste občin
V letu 2021 se je mreži zero waste občin pridružilo 7 novih, in sicer Mestna Občina Kranj z okoliškimi občinami Naklo, Preddvor, Šenčur in Jezersko ter občini Škofja Loka in Železniki. Na Gorenjskem imamo tako skupaj kar 10 občin, ki so se zavezale k zmanjševanju odpadkov in boljšemu ravnanju z njimi. Dolgoročni cilj je tudi regijsko sodelovanje in optimizacija implementacije zero waste ukrepov na tem območju.

Za novo pridružene občine je to pandemično leto predstavljajo izhodiščno točko in spoznavanje z zero waste konceptom. Že v letu 2022 so se aktivno lotile izvajanja zastavljenih ukrepov iz zero waste strategije. Dogodki v živo so bili spet v polnem teku, zato smo za organizatorje prireditev v različnih občinah izvedli delavnice o zmanjševanju količin odpadkov in boljšem ločenem zbiranju.

Ozonska plast v zgornjih plasteh ozračja, ki ščiti življenje na Zemlji pred smrtonosnim sončnim sevanjem, se bo v naslednjih nekaj desetletjih obnovila. Vendar bi lahko sporni načrti za omejitev globalnega segrevanja ta napredek izničili, izhaja iz objavljene študije, pri kateri je sodelovalo več kot 200 mednarodnih strokovnjakov.

Od sredine 70. let prejšnjega stoletja nekateri industrijski aerosoli povzročajo tanjšanje ozona v stratosferi, in sicer v območju okoli 11 do 40 kilometrov nad površjem Zemlje. Leta 1987 je zato skoraj 200 držav podpisalo Montrealski protokol o omejevanju ozonu nevarnih snovi.

Brazilski predsednik obljubil boj proti krčenju gozdov v Amazoniji
Boj proti podnebnim spremembam je dobil nov zagon, potem ko je novoizvoljeni brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva v sredo na podnebni konferenci ZN COP27 v Egiptu obljubil omejitev krčenja gozdov v Amazoniji, voditelji članic skupine G20 pa so v Indoneziji obnovili zavezo za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija.

"Tukaj sem, da vam povem, da se je Brazilija vrnila v svet. Zelo odločno se bomo borili proti nezakonitemu krčenju gozdov v Amazoniji," je dejal Luiz Inacio Lula da Silva in pri tem napovedal ustanovitev ministrstva za domorodce, ki bo ščitilo ranljive skupnosti v tej obsežni regiji.
"Brez zaščitene Amazonije ni svetovne podnebne varnosti in ni nam treba povzročiti krčenja niti enega metra amazonskega pragozda, da bi bili še naprej ena največjih proizvajalk hrane na svetu," je opozoril.

Izid pogajanj COP15 je le obliž za zaščito biotske raznovrstnosti
V Montrealu se je zaključila COP15, 15. konferenca Združenih narodov o biotski raznovrstnosti. Po dolgih pogajanjih so sprejeli Globalni okvir Združenih narodov za biotsko raznovrstnost Kunming-Montreal.

Ta je sicer označen kot zgodovinski dosežek, a je le začetek prizadevanj, potrebnih za zaustavitev množičnega izumrtja. Okvirni sporazum sicer priznava pomembno vlogo staroselskih ljudstev pri zaščiti in varovanju narave, vendar grožnja množičnega izumrtja še vedno ni naslovljena v zadostni meri.

Poliester, akril in najlon so le drugo ime za nafto in zemeljski plin
V Evropskem tednu zmanjševanja odpadkov, ki v ospredje postavlja tekstil, Ekologi brez meja opozarjajo na problematično povezavo z industrijo fosilnih goriv. 70 % naših oblačil je izdelanih iz plastike.

Ekologi brez meja, eni izmed pobudnikov Dneva v rabljenih oblačilih, ki so pred desetletjem pričeli s popularizacijo in detabuizacijo izmenjav oblačil, ob letošnjem Evropskem tednu zmanjševanja odpadkov izpostavljajo povezavo med tekstilno industrijo in industrijo fosilnih goriv. To je tudi prva tema, ki jo ob podpori podjetja Hofer predstavljajo v obliki video vsebin, ki so namenjene ozaveščanju ter podpori trajnostnim procesom v izobraževalnih in drugih ustanovah.

Analiza 'pacifiškega otoka smeti': večina odpadkov izvira iz petih svetovnih regij
Analiza 6.000 vzorcev odpadkov iz Velike pacifiške zaplate odpadkov kaže, da je večina smeti, ki jo sestavlja, iz petih svetovnih regij. To so ZDA, Japonska, Tajvan, Južna Koreja in Kitajska. A pri tem znanstveniki opozarjajo, da je največja težava v svetovnih morjih očem skrita, saj je tam akumulirane na tone in tone plastike v obliki mikroplastičnih delcev.

Od leta 1950 smo na svetu proizvedli 9,5 milijarde ton plastike, več kot tono plastike na vsakega Zemljana torej. A recikliramo le devet odstotkov vse plastike, neučinkovito upravljanje z odpadki pa je vodilo v to, da je osem milijonov ton plastike pristalo v rekah, ob obalah in oceanih, piše El pais. 

Ribno Alpine Resort postal prvi prejemnik evropskega Zero waste poslovnega certifikata, v mreži Zero waste Slovenija tudi nova nastanitev in prva restavracija
Zunanji strokovnjaki organizacije Mission Zero Academy (MiZA) so za Ribno Alpine Resort revidirali uspešnost izvajanja zero waste ukrepov in skladnost s strogimi pogoji, ki jih zahteva Zero waste (ZW)  poslovni certifikat. Revizija je z oceno dveh zvezdic od treh nagradila trud resorta, ki že od 2016 z Ekologi brez meja izvaja ukrepe za odgovorno ravnanje z naravnimi viri in odpadki. 

»Vse več ljudi si želi počitnikovati na trajnosten način in certifikat je pečat odličnosti za turistične ponudnike, ki dokazujejo, da ponujajo to možnost. Ribno Alpine Resort je s svojo ambicioznostjo, vodstvom in vsakodnevnim izvajanjem praks za zmanjševanje odpadkov navdihnil na tisoče turistov, študentov in strokovnjakov za ravnanje z odpadki. Nedvomno si zasluži zero waste poslovni certifikat in v čast nam je podeliti to priznanje. So živi dokaz, da so počitnice brez odpadkov možne in prijetne," poudarja vodja MiZA, Kaisa Karjalainen.

Čeprav lahko določene električne avtomobile napolnimo že precej hitro, težava nastane, ko se z električnim avtomobilom odpravimo na res dolgo pot. Zato so pri podjetju NIO že pred časom predstavili inovativno zamisel sistema izmenljivih baterij. To v praksi pomeni, da bi napredni sistem v zgolj nekaj minutah iz avtomobila samodejno odstranil obstoječo baterijo in jo nadomestil s povsem napolnjeno.

Električnemu vozilu bi torej avtonomijo zagotovili v enakem času, kot ga danes potrebujemo za polnjenje vozil na fosilna goriva. Podjetje NIO je prve tovrstne postaje za zamenjavo baterij postavilo na Kitajskem, namenjene pa so njihovemu električnemu terenskemu vozilu SUV ES8.

Izpusti zaradi fosilnih goriv bodo leta 2022 rekordno visoki, kaže poročilo, v katerem znanstveniki ugotavljajo, da še vedno "ni nobenih znakov" o nujnem padcu globalnih emisij, ki je ključen v boju s podnebno krizo. Ugotovitve so slaba novica za planet, ki potrebuje drastično znižanje emisij, da se izognemo podnebni katastrofi.

Do leta 2030 bi morali globalne izpuste tako znižati za polovico, da bi preprečili segrevanje ozračja nad 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo in da bi se človeštvo tako izognilo uničujočim posledicam podnebnih sprememb, svarijo znanstveniki.