Britansko Kraljevsko društvo je po skoraj sedmih desetletjih odprlo doslej zapečatene ovojnice, v katere so v drugi svetovni vojni shranili podatke, ki natančno opisujejo postopek gradnje jedrskega reaktorja

Britansko Kraljevsko društvo je po dobrih 65 letih odprlo ovojnice, v katere so v drugi svetovni vojni zapečatili podatke, ki natančno opisujejo postopek gradnje jedrskega reaktorja, pridobivanje plutonija in načine za spodbuditev verižne reakcije. Povod za razkritje je bila 75. obletnica odkritja nevtronov, za kar je bil zaslužen Nobelov nagrajenec James Chadwick, ki je z delom Obstoj nevtrona odprl novo področje fizike - jedrsko fiziko.

Uporaba plina je za marsikoga vsakdanja stvar. Če ga že ne uporabljamo v gospodinjstvu za kuhanje in ogrevanje stanovanja ter pripravo tople vode, ga uporabljamo pri kampiranju; večinoma poznamo že plinske žare, plinske grelce in plin je zamenjal bencin že v vsakem vžigalniku.

In tudi že kakega varilca smo že videli, ki vari železne cevi s plinsko mešanico iz jeklenk. Plin lahko pride do nas po ceveh prek plinomera ali pa ga kupimo v jeklenkah. Plin je zelo čisto in učinkovito gorivo, s kisikom zgori v vodo in ogljikov dioksid. Vendar kot z elektriko moramo biti tudi pri uporabi plina previdni. Seveda je lahko nevaren.

Tretji letošnji žitni krog v Sloveniji je bil po naših informacijah opažen 13. junija pri Krapju pri Ljutomeru, približno 300 m od kraja, kjer je bil žitni krog odkrit leta 2006. Premer lika je 77 m.

Glede na to, da se žitni krogi pojavljajo že skoraj trideset let, da jih vsako leto nastane več sto, da jih včasih nastane tudi več hkrati na različnih krajih in da so nekateri veliki tudi po 300 metrov, je ta pojav skoraj nemogoče pripisati delu človeških rok. Če bi vse like v žitu naredili ljudje, bi morala to početi zelo velika ekipa, ki bi morala biti zelo vztrajna, da bi to počela že toliko let, praktično vsako noč od maja do septembra.

Skupina brazilskih znanstvenikov trdi, da je v Peruju uspela pridobiti znanstveni dokaz, da je Amazonka najdaljša reka na svetu. Do sedaj je veljalo, da je Amazonka najdaljša na svetu „zgolj“ po svojem volumnu. Za najdaljšo reko glede na dolžino svoje struge je do sedaj veljal Nil, Amazonka pa je bila največja glede na količino vode.

Zdaj skupina znanstvenikov trdi, da ima dokaz, s katerim se bo Amazonka zavihtela na prvo mesto tudi po dolžini svoje struge. Prepričani so namreč, da so v Peruju odkrili njen pravi izvir, ki se nahaja na jugu dežele in ne na severu, kot so bili prepričani do sedaj. Če njihovi dokazi držijo, je Amazonka dolga 6800 kilometrov, kar je dobrih sto kilometrov več od Nila (slednji uradno meri 6695 kilometrov).

Ambiciozni pobudi, ki želi prepoloviti porabo elektrike v računalnikih do leta 2010, so se pridružili številni tehnološki velikani. Z okoljevarstveniki bodo v boju proti globalnemu segrevanju sodelovala podjetja Microsoft, Intel, IBM, Lenovo, Dell, pa tudi Google in Yahoo.

Po mnenju sodelujočih bi bilo mogoče cilj doseči že z uporabo obstoječih tehnologij za varčevanje z energijo, saj povprečen računalnik koristno porabi le polovico električne moči, povprečen strežnik pa dve tretjini. Nove generacije računalnikov bodo okolju prijaznejše in tišje, po trditvah proizvajalcev pa tudi zanesljivejše.

Dva arhitekta izraelskega inštituta za tehnologijo sta razvila preprosto napravo, ki zbira roso iz zraka in jo spremeni v pitno vodo. Njuna inovacija je bila nagrajena na natečaju, na katerem so iskali rešitve, kako zagotoviti čisto vodo miljonom po vsem svetu. 

WatAir (moker zrak), kot je prikazano na sliki, bi lahko proizvedel neomejene količine pitne vode tudi v onesnaženih območjih. Naprava izgleda kot narobe obrnjena piramida, ki zbira roso in jo spremeni v pitno vodo ne glede na podnebje na vseh koncih sveta. Izum je navdahnila sposobnost rastlin, ki na listih zbirajo roso.

Znanstvenik Craig Venter si prizadeva iz različnih genov ustvariti popolnoma nov, sintetičen organizem. V skupnosti znanstvenikov pa je prah dvignila njegova vloga za patent, s katerim želi zaščititi postopke, ki jih uporablja in ki bodo vodili do nastanka sintetičnega organizma.

Venter meni, da bi organizme, ki bodo najverjetneje oblika mikrobov, lahko oblikovali tako, da bi proizvajali biogoriva, kot sta etanol in vodik, ali tako, da bi iz zraka vsrkavali toplogredne pline. Organizem, ki bi ga "sestavili", bi imel najmanjše mogoče število genov in bi ga vstavili v lupino bakterije. Venterju očitajo predvsem poskus monopolizacije nad načini sestavljanja organizma, kar bi lahko vodilo v komercializacijo na škodo znanosti.

Od odkritja penicilina naprej, so se antibiotiki vse bolj uveljavili in postali eno izmed najpomembnejših zdravil pri ohranjanju človekovega zdravja, saj se z njimi hitro in uspešno pozdravi mnoge nalezljive bolezni. Sčasoma pa so znanstveniki in zdravniki spoznali, da je učinkovitost antibiotikov le ena plat medalje – druga plat pa ob prepogosti in morda ob pretirani uporabi, pogosto pripelje do tega, da se v organizmu poruši ravnovesje s koristnimi mikroorganizato, ki v človeškem telesu uravnavajo prebavo in skrbijo za vsrkavanje hranilnih snovi iz črevesja.

Zato se v zadnjem času vse bolj poudarja pomembnost probiotikov, ki ob redni uporabi zagotavljajo dobro absorbcijo hranilnih snovi in hkrati vzdržujejo ravnovesje s potencialnimi patogenimi mikroorganizmi.
Probiotike (uradno »živi mikroorganizmi, ki koristijo zdravju gostiteljskega - torej človeškega – organizma, ko se jih uživa v ustreznih količinah«), najdemo v različnih izdelki in različnih kakovostih.

Prihodnost, ko svojih električnih naprav ne bomo napajali po vozliščih vseh mogočih kablov, je za korak bližje. Ameriški znanstveniki so uspešno preizkusili napravo, ki pošilja električno energijo po zraku, ne da bi potrebovala žice ali kable. Uspelo jim je, da je zasvetila 60-vatna žarnica, oddaljena dva metra.

Napravo so poimenovali WiTricity in bi jo lahko uporabljali za napajanje tudi drugih električnih porabnikov, kot na primer prenosnih računalnikov. Sestavljata jo dve bakreni tuljavi s premerom 60 centimetrov, oddajnik, ki je priklopljen na vir energije, in sprejemnik, povezan z žarnico.

Raziskovalci so na območju Surinama v Južni Ameriki odkrili 24 novih živalskih vrst. Do odkritja so prišli povsem po naključju med odpravo, ki sta jo financirali dve večji rudarski podjetji, ki preiskujeta območje, bogato z boksitom, surovino, ki se uporablja za pridelavo aluminija.

Med bitji, ki so jih našli približno 120 kilometrov jugovzhodno od prestolnice države, so našli tudi nenavadno vrsto žabe s fluorescentno škrlatnim vzorcem po telesu, šest novih vrst rib, dvanajst novih vrst hroščev in eno novo vrsto mravelj.

Današnje, ali bolje odkrito rečeno že vsakodnevno razmišljanje, me je odpeljalo čisto v drugo smer od fizične realnosti odvijajoče se ta trenutek. Po vsem svetu. Branje in preučevanje različne literature je v meni sprožilo neskončne miselne tokove, ki jih vsak trenutek, z vsako dodatno pripopano mislijo le poglabljam in širim. Včasih se znajdem tudi pred vprašanjem, kje je konec tega, nekakšnega iskanja po notranjosti.

(Pre)mnogokrat se mi zazdi, da je pravzaprav vse v meni. Mnogi prebrani članki iz raznovrstnih revij, odstavki v knjigah, se iz dneva v dan potrjujejo za resnične in smiselne. Vsak novi in sveži dan pred menoj pa mi ponuja tudi vse bolj intenziven in jasnejši odgovor na vprašanje ali se morda ne oddaljujemo od narave, od Zemlje in s tem od samega sebe, svojega bistva in izvora. Pravzaprav je sam možen razlog izjemno logičen, namreč preokupiranost z razno raznimi informacijami zunaj nas, nas silijo da ne razmišljamo o sebi in čutimo s seboj in tako "pozabimo" na sebe, distanciramo se od sebe.

Microsoft je predstavil nov uporabniški vmesnik, Surface. Surface je 30-palični zaslon na dotik, ki spominja na mizo. Vgrajen naj bi bil v razne delovne površine in se uporabljal za najrazličnejše naloge, kot je na primer naročanje pijač v baru. Ker zaslon dotik zaznava na več mestih, lahko z njim delamo z obema rokama.

Pri Microsoftu so za prikaz delovanja uporabili fotografije, ki jih lahko premetavamo, obračamo, pomanjšujemo in povečujemo. Zaslon se povezuje z brezžičnimi napravami na zares inovativen način. Napravo, ki jo želimo povezati, položimo nanj in po sistemu povleci-in-spusti nanjo in iz nje prenesemo datoteke.

BBC-jev prispevek o moči signala brezžičnih mrež v osnovnih šolah v Veliki Britaniji je izzval med starši paniko. Londonska podjetja za tehnično pomoč naj bi prejemala več kot polovico klicev v zvezi s tem, kaj narediti glede Wi-Fi žarčenja. Ljudje vračajo in izklapljajo brezžične routerje ter se pritožujejo, da je valovanje izzvalo vse od nespečnosti do prezgodnje menopavze.

Največkrat pa uporabniki izražajo zaskrbljenost zaradi svojih otrok in zahtevajo, da se brezžične povezave ukinejo v prostorih šol. Paniki so se pridružili tudi novinarji, ki so bolj ekološko usmerjeni, tako je na primer kolumnistka časopisa The Independent v svoji kolumni napisala, da je izključila svoj brezžični sistem.

James Watson, Nobelov nagrajenec in človek, ki je sodeloval pri odkritju molekularne strukture DNK, je postal prvi človek, ki so mu naredili osebni genski zapis. Zapis, razčlemba njegove DNK, ki jasno prikazuje bolezni, katerim je izpostavljen, je prvi korak na poti k omogočanju hitrega določanja osebnih človeških genskih zapisov, ki bo v prihodnosti postal poceni in rutinski del zdravstvene oskrbe.

Devetinsedemdesetletnega Watsona so za milijon ameriških dolarjev vreden projekt izbrali zaradi njegovih zaslug na področju genskega zapisa. Izkazalo se je, da ima nekaj variacij, ki bi lahko povzročile rakaste tvorbe, kar pa je prav za prav že del njegovega življenja, saj boleha za kožnim rakom.

Mnogo ljudi je že slišalo za genius loci, za duha nekega prostora, v ozračju začutilo in zaznalo izžarevanje določene kvalitete prostora. Ko se znajdete globoko v gozdu, daleč stran od cest in človeškega hrupa, kjer ni na vidiku nobenih steklenic in smeti, boste mogoče začutili po celem telesu in v srcih čistost tega prostora.

Grki so ta občutek poimenovali Artemis. Človeška duša nepretrgoma potrebuje priliv duha. Najboljša je raznovrstnost večih duhov. In tako boste mogoče poiskali poseben prostor, ker ga vaša duša potrebuje. Antični pisci so imeli navado reči, da je duh hrana za dušo.

Arheologi so med izkopavanji na zahodu Japonske naleteli na do sedaj najstarejše najdene ostanke melone, ki na podlagi ogljikovih analiz segajo v obdobje pred 2.100 leti. Shuji Yamazaki, predstavnik mestnih oblasti mesta Moriyama, kjer so našli star sadež, je pojasnil, da gre za najstarejšo znano melono, na kateri se pod olupkom sadeža še vedno nahaja meso.

Do sedaj je za najstarejšo melono veljal sadež, ki so ga našli na Kitajskem in je iz 4. stoletja našega štetja. Melona se je po mnenju strokovnjakov vsa ta dolga stoletja odlično ohranila zato, ker je ležala v vlažni plasti zemlje, neprimerni za življenje mikroorganizmov, ki bi jo v nasprotnem primeru razgradili.

Kdo vendar je že razglasil, da preveč sladkorja škoduje? Univerza v Queenslandu in Korean Advanced Institute of Technology sta razglasila ustanovitev družabništva za razvoj tehnologije, ki bi bila sposobna pretvoriti sladkorni trst v okolju prijazno plastiko in kemikalije.

Ta dva inštituta gojita upanje, da bosta združila biotehnologijo z nanotehnologijo, in tako zgradila zelo učinkovite biorafinerije, ki bi pretvorile sladkorne trste v niz „zelenih“ produktov.

Vir: www.treehugger.com/

Znanstveniki, ki opazujejo planete, so prepričani, da poleg Zemlje v vesolju obstaja še na milijarde naseljivih planetov. Zadnje odkritje ameriških znanstvenikov iz Ameriške astronomske zveze v Honoluluju, ki so samo lani odkrili 28 novih planetov, je število planetov zunaj sončevega sistema povečalo na 236.

"Začenjamo razumeti, da naš dom ni izjema v vesolju," je povedal Geoffrey Marcy, profesor astronomije na kalifornijski univerzi Berkley. Velike planete, kot sta Jupiter ali Saturn, je preprosto odkriti," je povedal Marcy in še dodal, da "večina zvezd nima le enega planeta, ampak ko odkrijejo enega, je zraven po vsej verjetnosti še drugi, tretji in četrti".

Domišljija znanstvenikov zares nima meja. Vzgojili so namreč vrsto krav, ki proizvajajo mleko z manj maščob. Mleko ima prav tako veliko omega 3 maščobnih kislin. Krave, ki so genetsko mutirane, so vzgojili iz ene same samice, ki so jo raziskovalci odkrili na Novi Zelandiji, ko so preverjali mleko milijonov glav živine.

Sprva niso vedeli, če bodo hčere te krave proizvajale enako kakovostno mleko. A z zadovoljstvom so ugotovili, da se posebna lastnost prenaša na potomce krave, ki so jo poimenovali Margo. Zanimivo je tudi, da je maslo iz tega mleka mazljivo že takoj, ko ga vzamemo iz hladilnika.

Maine, ZDA - Veliko očividcev je poročalo o nenavadnih lučeh na nebu severnega okrožja Franklin v državi Maine zvečer 13. februarja 2007. Krajevna policija je prejela številne telefonske klice v zvezi z lučmi. »V osnovi so videli verigo sedmih ali osmih nepremičnih luči nizko na nebu,« je dejal policist Bill Hoyt. »Poročali so tudi o zvoku reaktivnih motorjev blizu tal.« Eden od očividcev, ki dela z reaktivnimi letali, je dejal, »da takšnih luči še ni videl,« pravi Hoyt. Uradnik Zvezne letalske uprave ZDA, ki nadzira zračni promet v tem območju, je dejal, da sta bila v tej noči le dva rutinska poleta na višini 12 kilometrov.

Vir: Maine Sun-Journal, ZDA
Mojster Benjamina Crema je potrdil, da so ljudje videli vesoljska plovila s planeta Mars, ki so bila na rutinskem poletu.

Znanstveniki so v temnih globinah okoli Antarktike odkrili neverjetno raznoliko biološko življenje. Našli so več kot 700 novih morskih bioloških vrst in to prav v vodah, za katere so menili, da so za življenje tako neugodne, da ne morejo nuditi življenjskega prostora bogatemu življenju.

Najdbe različnih vrst mesojedih morskih gob, plavajočih črvov, rakov, školjk itd., bo po mnenju raziskovalcev omogočila novo vedenje o evoluciji življenja v morjih okoli Antarktike. Raziskave, ki so bile del projekta Andeep (Antarctic benthic deep-sea biodiversity), prestavlja prvo obsežno študijo morskega življenja Antarktike.

Mlade ženske od 18 do 34 let so najbolj dominantna skupina na spletu v Veliki Britaniji. Skupina preživi na spletu 27 odstotkov več časa kot moški vrstniki. Pri moških so najbolj dejavna skupina na spletu stari 50 let in več. Ti podatki podjetja za raziskave in meritve Nielsen/NetRatings so bili presenetljivi, saj je bilo do sedaj mišljeno, da so najbolj aktivni in prevladujoči na spletu mlajši moški.

Eden od analitikov pri podjetju Nielsen/NetRatings, Alex Burmaster, je povedal, da je to velik zasuk od časov, ko so na spletu dominirali predvsem tehnološki navdušenci. Na spletu je vse več modnih znamk in informacij povezanih z življenjskim slogom, ki so narejene bolj za žensko občinstvo. Forrester Research v ZDA je lani prvič zabeležil, da je prodaja oblek in dodatkov presegla prodajo računalniške opreme.

Zdravniki so v poskusni raziskavi ugotovili, da gel, ki so ga izdelali iz bolnikove krvi, pomaga hitreje celiti kožne rane. Kožne rane, ki jih zdravijo s tovrstnim gelom, se zacelijo do 10 odstotkov hitreje kot rane, ki jih pri istih bolnikih zdravijo z antibiotiki.

Raziskovalci ob tem opozarjajo, da gre za poskusno raziskavo, v katero je bilo vključenih osem ljudi, vendar pa bi zasnova lahko spremenila način zdravljenja ran. To pomeni, da bi bolniki lahko po operaciji hitreje zapustili bolnišnico, zmanjšale bi se možnosti za zaplete, lažje pa bi bilo tudi za sladkorne in rakave bolnike, za katere velja, da se jim rane dlje časa celijo.