Piše: Anton Komat v Vivi www.viva.si

Èloveštvo se vse bolj utaplja v kaotiènih vrtincih ekonomske, energetske, prehranske, zdravstvene in klimatske krize. Toda mediji govorijo zgolj o ekonomskem vidiku krize – in tudi mentalni domet politikov ne seže onkraj njega. V jedru kriznega dogajanja pa je svetovna prehranska kriza, o kateri se ne razpravlja.

Zanikanje problema še nikoli ni pripomoglo k rešitvi! Zato je naša doba doba lakote, kakršne v zgodovini še ni bilo. Veè kot milijarda ljudi strada, njihovo število pa še narašèa. V èasu najveèje tehnološke moèi je stradanje postalo institucija in družbeni status.

V združeni Evropi obstaja tudi mala Slovenija, ki se trudi preživeti med velikani. Zadeva je povsem jasna. Bruselj, ki zastopa združeno Evropo pod nemškim vodstvom, nas ima kratko malo dovolj in nam oèita, da se še vedno nismo nauèili, kako preživeti v taki drušèini. Sedaj bomo samo še ubogali in delali, kar nam bodo ukazovali. Saj že doslej ni bilo dosti drugaèe, toda v prihodnje bo še veliko huje.

Nihèe seveda ne verjame, da bo res tako, a tudi taka drža je že všteta, kajti ljudje se navadno odzivajo na prièakovane naèine, ker so paè tako vzgojeni. Tudi v tridesetih letih prejšnjega stoletja so ljudje množièno ubogali. Formula je preprosta: najprej ubogajo, nato pa tudi korakajo – niè novega pod soncem.

Zdaj ko so se izpeli prvi trzaji uporništva proti novi družbeni ureditvi trajne krize in ko se še vèeraj upanje vzbujajoèe vstajniške zahteve poèasi pogrezajo v moèvirje zadrege in pozabe, lahko ugotovimo le, da se je zgodilo to, kar se v tej naši mladi državi na koncu vedno zgodi. Vse je ostalo v družini.

To je podobno kot pri prvih pubertetniških poskusih odrašèanja: dokler bomo živeli pod to streho in skrbništvom disfunkcionalne elite, ki je trenutno paè edina, ki jo imamo, se bomo morali ravnati po njihovih pravilih, èe nam je to všeè ali ne. Oèitno moramo kot narod vmes še odrasti in zdi se, da mora do spoznanja, da je to dejansko tudi naša družina in da bomo vedno soodgovorni za življenje v njej, preteèi še nekaj èasa.

Varuhinja èlovekovih pravic Vlasta Nussdorfer in njen namestnik Tone Dolèiè sta v petek, 17. 5. 2103, sprejela predsednico Zveze društev upokojencev Slovenije dr. Matejo Kožuh Novak s sodelavci.

Pozdravili so odloèitev ustavnega sodišèa, ki je pritrdilo Varuhu v zvezi z doloèbami 143. èlena Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), tako kot Varuha pa jih je zmotila dolgotrajnost odloèanja v tej zadevi. V zvezi s tem so se pogovarjali še o vraèanju odvzetih delov pokojnin in o vprašanju odgovornosti za povzroèene stroške z nepremišljenimi ukrepi in »rokohitrskim« sprejemanjem zakonodaje. Izpostavljeno je bilo predvsem vprašanje obraèuna obresti za odvzeta sredstva, saj predlog zakona, ki ga bo v torek, 21. 5. 21013, obravnaval Državni zbor RS, tega vprašanja ne rešuje.

Letošnji mednarodni dan družin poteka pod geslom »Spodbujajmo družbeno vkljuèevanje in medgeneracijsko solidarnost.«

Pojma mladi in družina sta tesno povezana. Za mlade je ustvarjanje lastne družine tesno povezano s procesom osamosvajanja. Ne glede na to, da se je ta proces, tako pri nas, kot tudi v ostalih državah EU, zavlekel v pozna dvajseta in zgodnja trideseta, še vedno predstavlja pomembno prelomnico v življenju mladih.

Na odloèitev, da oblikujejo svojo družino, vpliva mnogo dejavnikov. Na Mladinskem svetu Slovenije želimo ponovno opozoriti predvsem na tiste, ki jih je mogoèe rešiti ali nasloviti z vidika države, lokalnih skupnosti in drugih pristojnih institucij.

Na Zvezi ŠKIS so z današnjim dnem na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti naslovili javno pismo, v katerem opozarjajo na nepravilnosti pri odloèanju o Zoisovih štipendijah. Kljub neupoštevanju mnenja Urada varuha èlovekovih pravic in pobud Zveze ŠKIS se ministrstvo ni odzvalo, ogromno študentov pa je ob tem bilo oškodovanih. Tako Zveza ŠKIS poziva ministrstvo, da se postavi na stran pravne države in upošteva predpise.

Zveza študentskih klubov Slovenije je danes na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, oziroma njeno novo ministrico, naslovila javno pismo, v katerem jo opozarja na nepravilnosti, ki so se, oziroma se še dogajajo pri odloèanju o Zoisovih štipendijah.

• Ali veste, da lahko najamete negovalno posteljo z elektrièno nastavljivo viÅ¡ino za 2 – 5 € na dan? - Kdor je imel težko gibljivega ali bolnega dedka ali babico ve, kako bi mu to olajÅ¡alo nego in prihranilo marsikatero težavo.
• Ne vozite veè ter ne veste, kako bi priÅ¡li do zdravnika ali na druÅ¡tveno sreèanje? - Potem je za vas prostovoljni Å¡ofer ali krajÅ¡e prostofer. Nekateri starejÅ¡i imajo avto in prav radi pomagajo tako, da vas peljejo.
• Domaèe živali dokazano prispevajo k boljÅ¡emu poèutju in zdravju. Ampak imeti muco ali psa in skrbeti zanj je tudi breme. - Pa veste, da si lahko mucko sposodite za en teden ali mesec? KrajÅ¡ala vam bo èas, vas razvedrila in vam polepÅ¡ala dni. Èe vam bo prirasla k srcu, jo boste lahko tudi obdržali.

Živimo v èasu, ko nam skoraj na vsakem koraku ponujajo razliène izdelke in nas poskušajo preprièati v nakup. V oglasih lahko opazimo, da nam ponujajo izdelke, ki naj bi nam prièarali lepše življenje takoj, ko bomo oglaševani izdelek kupili.

V revijah lahko zasledimo novinarske prispevke, ki so vedno bolj prepleteni z oglasnimi sporoèili, ki niso jasno loèeni od uredniških vsebin. Sporni so predvsem oglasi, ki niso ustrezno oznaèeni in imajo obliko novinarskega prispevka, ker so bralci veliko bolj dovzetni za informacije za katere mislijo, da so strokovno delo novinarja. Še vedno velja splošno mnenje, da so novinarski prispevki bolj verodostojni od oglasov, èeprav se vedno bolj kaže da ni nujno tako.

Varuh kritièen do dolgotrajnega odloèanja o vlogah za štipendije in ter
o odvzemu dodatka za bivanje izven kraja stalnega prebivališèa

Glede na navedbe nekaterih medijev, ki napovedujejo množièen naval pritožb študentov Varuhu èlovekovih pravic RS (Varuh), saj jim ni bil priznan dodatek za bivanje izven kraja stalnega prebivališèa oziroma o njihovih vlogah kljub poteku roka za odloèitev še ni bilo odloèeno, pojasnjujemo sledeèe:

Varuh je že prejel veè pobud študentov, ki jim v odloèbi o dodelitvi štipendije (Zoisove ali državne) ni bil priznan dodatek za bivanje zaradi izobraževanja izven kraja stalnega prebivališèa. V tej zvezi smo že pred koncem lanskega leta opravili poizvedbo pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Postavili smo jim vprašanja, na katera v kratkem prièakujemo odgovore.

Lahko verjamemo, da so ljudje, ki že nekaj èasa protestirajo po vsej Sloveniji, angažirani, motivirani in zavzeti; nekateri so zagreti celo preveè, zato se vedno znova znajdejo v bližini granitnih kock. Kako razumeti njihovo motivacijo, da se naše razmišljanje ne bo utopilo v banalnem ugotavljanju, kdo plaèuje neonaciste, kateri politiki so zadaj, kakšno protestiranje je še v mejah spodobnosti in morale ter kakšno ni veè, katere reforme moramo nujno izpeljati, da ne bo prišla k nam trojka, in kdo je pri tem ovira?

Razmišljanje je v tem trenutku izjemno pomembno; èe ne bomo razmišljali, bodo dogodke namesto nas razložili politiki in s svojimi preprostimi razlagami prešili polje, to pa obenem pomeni, da ga bodo zaprli in v njem še naprej nemoteno vladali, kot vladajo že dvajset let. To se je na primer v zelo kratkem èasu zgodilo v Egiptu.

, našel sem rešitev iz krize, toda žal sem jo našel samo zase. Kot prase, bi rekli.

Zadnjih nekaj let sem živel v strahu pred vsem, kar se nam obeta od finanènega kolapsa, usihanja in dražitve fosilnih goriv prek pomanjkanja vode in podnebnih sprememb do vojne in lakote.  V svojem prizadevanju za boljši svet in lepši jutri sem svojo družino privedel na rob bankrota. Od objemanja dreves sem se moral posloviti, ker je treba jesti. Stvari so sedaj veliko bolj pozitivne. Še vedno se nam ne obeta niè boljšega, vendar sem spremenil svoj odnos do tega. Nastopil sem proaktivno. Namesto, da bi pustil, da se mi stvari dogajajo, sem stvari vzel v svoje roke: ogromno energije vlagam v razvoj novih produktov, v stike z novimi ljudmi, v iskanje novih strank.

Iskanje nove službe je lahko zelo stresno, ne glede na to, ali gre za prvo zaposlitev ali pa ste si kariero že ustvarili. Tudi na tem podroèju vam feng šuj lahko pomaga doseèi svoje cilje.

Seveda to ne pomeni, da bo feng šuj iskal službo namesto vas - je zgolj dopolnilo, ki vam bo pomagalo doseèi svoje želje in spodbuditi spremembe na kariernem podroèju.

Ob sobotnih demonstracijah, ki so potekale pod sloganom »Za solidarno Slovenijo«, posredujemo izjavo mag. Nine Štros, vodje Greenpeace v Sloveniji:

»Pri Greenpeaceu v Sloveniji podpiramo sobotne demonstracije, saj verjamemo, da so civilna nepokoršèina in miroljubni protesti edini naèin za doseganje sprememb ter izvajanje demokracije. In spremembe so ta trenutek resnièno potrebne. Dovolj je bilo nerazumnih in škodljivih ravnanj s strani politike. Dovolj je ignoriranja dobronamernih nasvetov in konstruktivne kritike civilne družbe. Dovolj je brezumnega hitenja in praznih vizij razvoja. Èas je, da se prisluhne ljudem in da se povrne zaupanje.

Grèija, Španija, Portugalska so tiste evropske države, ki jih je gospodarska kriza najbolj prizadela. Najbolj ranljiv del prebivalstva je mlajša generacija, ki vstopa na trg delovne sile, in starejši del populacije. Ker pa je na nek naèin treba preživeti, si ljudje pomagajo na razliène konstruktivne naèine.

Predvsem v Španiji, ki jo je gospodarska kriza takoj za Grèijo najbolj prizadela, dostikrat pobudo v roke vzamejo mladi ljudje pa tudi mestne oblasti, ki izhod iz težavne situacije vidijo v medsebojni pomoèi in sodelovanju. S tem se borijo proti družbeni razdrobljenosti, izolaciji in posledièno depresiji.

Piše: Bern Jureèiè v novi številki Karme plus

Oglejmo si najprej tri slike.

Prva slika. Ko je mamica svojo majhno punèko pripeljala v vrtec, ji je naroèila, naj bo pridna in naj nikomur ne nagaja. Nato jo je poljubila kot vsak dan in se obrnila ter trdo odšla. Popoldne je ni bilo po otroka, in ko so vzgojiteljice iskale kak kontakt, so pokukale tudi v otrokove žepke in preseneèene našle listek, na katerem je pisalo, da otroka prepušèa njim, ker sama ne more veè skrbeti zanj, naj dobro poskrbijo za njeno hèerko in da vsem želi vse dobro.

Pretresljiva zgodba iz Grèije, ki je pred tedni obkrožila cel svet. Še bolj presenetljivo pa je dejstvo, da mala Eleni sploh ni osamljen primer, ampak je samo v Grèiji v zadnjem èasu veè sto takih otrok!

Ljudstvo Batwa se je dolgo èasa preživljalo z lovom in nabiralništvom, vendar pa dandanes preživljanje na tak naèin žal ni veè mogoèe. Batwa so prvotni prebivalci gozdov centralne in vzhodne Afrike. V Ugandi predstavljajo le 0,02 % celotne populacije ter najbolj zapostavljeno in ranljivo manjšino. Zaradi diskriminacije in sistemskega kršenja pravic se spopadajo s težkimi življenjskimi pogoji, njihov tradicionalni naèin življenja in odvisnost od naravnih virov pa je bil proti njihovi volji prekinjen.

Zaradi izsekavanja gozdov z namenom pridobivanja obdelovalnih površin in predvsem z ustanovitvijo nacionalnih parkov, v katerih prebivajo gorske gorile so bili do 90. let prejšnjega stoletja brez posvetovanja, njihove privolitve ali nadomestila postopoma izgnani iz njihovega življenjskega okolja, zato danes životarijo na robu gozdov v najbolj odroènih predelih Ugande.

CIlj platfome CloudFactory je pridobiti èim veè delavcev po svetu za digitalizirana dela (nekakšen tekoèi trak), saj se tako delo konèa mnogo hitreje obenem pa spodbuja zaposlovanje in usposabljanje za delavce iz držav v razvoju.

Platformo je zasnoval Mark Sears, ki je sodeloval pri razvoju podjetij v ZDA in Kanadi, potem pa seje odloèil za selitev v Nepal. Trenutno ima CloudFactory na voljo miljon delavcev preko Amazonovega programa Mechanical Turk. Podjetja, ki najamejo svojo delovno silo preko CloudFactory delo razdelijo v logiène dele ki se lahko nadaljujejo kot pri tekoèem traku (npr. prepisovanje avdio zapisa, urejanje pisne vsebine, digitalizacija rokopisov, zbiranje podatkov s lik ipd.).

Dejstvo je, da je tudi v Združenih državah Amerike vedno veè laènih ust. Vsak šesti Amerièan se mora boriti za svoje dnevne obroke in veliko jih gre spat laènih. Spletna stran TangoTab pomaga nahraniti ljudi s pomoèjo ljubiteljev hrane v restavracijah.

TangoTab deluje podobno kot v Sloveniji že znani prodajalci kuponov za ugodne ponudbe v restavracijah. Stranka si izbere ponudbo, ki ji ustreza. Razlika pa je v tem, da z nakupom prispeva nekaj denarja TangoTab-u, ta pa zbrani denar podari organizacijam, ki hranijo revne Amerièane, kot so Northern Illinois Food bank, Regional Food bank of Oklahoma in SoupMobile.

Podjetje, ki upravlja avtobusni promet v Detroitu se je lotilo programa, ki bo pomagal revnejšim pri avtobusnih prevozih.

S programom WeRide (»mi se vozimo«) skuša pomagati revnim in brezposelnim, hkrati pa poèastiti vse, ki se vsak dan vozijo z avtobusom, saj bodo s tem pomagali somešèanom. Ko se bo program zaèel, bo vsak zakupljeni sedež na obièajni vožnji, daljši turi ali privatnem prevozu pomagal do prevoza nekomu, ki si sicer prevoza ne bi mogel privošèiti. Vsi, ki poznajo osebo, ki si ne more privošèiti avtobusnega prevoza, lahko to sporoèijo podjetju. Prav tako imajo ljudje sami možnost poklicati za brezplaèni prevoz. Vse te prošnje bo podjetje dodalo v svoj naèrt poti, ko se bo program zaèel izvajati.

Zakljuèna konferenca projekta INODEL - Boljše delovno okolje za boljše sodelovanje
Na Gospodarski zbornici Slovenije je potekala predstavitev rezultatov projekta INODEL. Z inovativnimi rešitvami, ki jih je projektna skupina Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani v sodelovanju s socialnimi partnerji razvila z namenom izboljšanja delovnega okolja in posledièno dviga delovne uèinkovitosti.

Glavni cilj projekta je, da bi bila na osnovi dialoga med socialnimi partnerji, realne delovne prakse ter znanstvenih spoznanj podana priporoèila, ki bi socialnim partnerjem ter oblikovalcem in izvajalcem politik nudila ustrezne podlage za izboljšanje stanja na prouèevanem podroèju.

Kako se da spreminjati svet? Se da, se da; se mora in nujno je. Pravzaprav sploh ni tako težko kot si mnogi že v naprej napaèno predstavljajo in se zato sploh nikoli ne lotijo nobenega podviga v tej smeri; in ne vedo kaj zamujajo. Lahko je vse dokaj preprosto, èe se zavedamo, zakaj se želimo boriti in zakaj je sploh vredno živeti, nenazadnje tudi zastaviti svoje življenje.

Vsekakor zelo ambiciozno vprašanje, na katerega pa lahko najdemo mnogotero razliènih odgovorov in vsi so pravilni. Kajti pomembno je in šteje le, da damo nekaj od sebe za sebe in hkrati tudi za druge. Vsak bi si ga zatorej moral najprej resno in iskreno zastaviti sam pri sebi ter poiskati tisto, kar ga dejansko »zagrabi«; nato pa Akcija! Pri tem je potrebno, da smo najprej obèutljivi in odzivni do tega, kar se dogaja okoli nas in solidarni do ljudi.

CNVOS je danes na vlado in poslance naslovil odprto pismo, v katerem med drugim opozarja, da bo 34% zmanjšanje sredstev za socialne programe nevladnih organizacij, kot ga predvideva rebalans proraèuna, prizadelo predvsem tiste, ki so pomoèi najbolj potrebni.

Javno pismo so povzeli številni mediji. Med njimi Delo, ki je èlanek objavilo tudi v tiskani izdaji, STA, Dnevnik in Siol.

Odprto pismo vladi in poslancem

Piše: Vesna Vuk Godina v Vivi www.viva.si

Slovenija se poèasi prebuja
Sto tisoè stavkajoèih iz javnega sektorja je oèiten znak tega prebujanja. Pa ne zato, ker se borimo proti znižanju plaè. Tisti, ki smo se stavki pridružili, namreè nismo velikokrat stavkali zaradi plaè. Prebuditi ljudi iz nevidnosti zaradi višjih plaè ni kakšna posebna umetnost.

To je dokaj lahko, kot dokazujejo tudi slovenski sindikati, na primer Fides. To ni kakšno posebno prebujanje. In tudi ne kakšen poseben dosežek. Zato èesa takšnega ne bi poimenovala prebujanje. Le cehovstvo.