Piše: Lidija Polajžer

Se tudi vam zdi, da je človeštvo zelo zašlo s poti s svojim načinom življenja? Ste opazili, kako se ljudje radi ukvarjajo s preteklostjo in prihodnostjo? Vedno znova se vrtijo v dogodkih, ki so se že zgodili, ali pa hrepenijo za stvarmi, dogodki, ki jim manjkajo. Tempo življenja je vedno hitrejši, vse je postalo elektronsko, glasno, ego v ljudeh kriči po tem, da se je treba boriti za svoje mesto pod Soncem in da se je v vsem treba dokazovati ter zmagovati.

Pa je res tako? Mar ni najbolj pomemben prav ta trenutek, tukaj in sedaj? Ta trenutek je neponovljiv in najbolj pomemben. Pozornost sedanjega trenutka daje posebno moč, s katero lahko kreiramo svoje življenje v skladu z naravo, v skladu z našim bistvom.

Obstaja ena sama besedica, tako preprosta, a tako močna… Dokler je samo beseda se zdi vse skupaj enostavno. Ko jo osvojimo, postane izjemen odgovor na to, kako v življenju dejansko pridemo do tistega pristnega miru v glavi, srcu in duši. Tisti občutek, ki ga morda začutimo manjkrat kot začutimo stres, a ko ga, se zdi, da si ga zapomnimo za tako dolgo. In po navadi si tudi resnično ga… Mir.. Tisti mir, kjer je v danem trenutku vse popolno prinaša ta ena beseda… Pravimo ji - ZAUPANJE.

Beseda slišana velikokrat, z intelektualnim umom razumljena, le redko kdaj pa tudi osvojena. Ko pokajo šivi številnih področjih življenja, je najlažje reči “zaupaj”, narediti malce težje…

Lahko si boste izbrali spol po želji

Preden pogledamo v temno ogledalno podobo neprebujene osebnosti z imenom Senca naj odgovorim na še eno kritiko oziroma očitno nerazumevanje našega dela ali namerno izkrivljanje mojih izjav. Mi nismo nasilni in ne izvajamo nasilja nad nikomer.

Karmičarji so med drugimi eksperimenti namerno inkarnirali tudi moške v ženska telesa in obratno. V nekaterih primerih so inkarnirali tudi dve osebi v eno telo - to se imenuje hibridna oseba, ki je sestavljena iz dveh oseb. V mojem primeru so vame skupaj inkarnirali Fedjo, moškega, in rusko punco, žensko. Oba smo že zdavnaj izločili iz mene in vrnili domov. Oseba, v kateri je inkarnant na primer moškega spola, se lahko počuti moškega, po karmičnem scenariju pa tudi žensko.

Verjamem, da si vsi želimo verjeti, da smo gospodarji svojega življenja oz. ne le, da smo gospodarji, temveč da smo pri tem tudi učinkoviti.

Bolj ko se zavedamo, da smo za svoje dobro ali slabo počutje odgovorni sami, učinkovitejši smo. Bolj ko znamo poskrbeti za dobro počutje kljub neprijetnim situacijam, ki jih izkušamo, učinkovitejši smo in bolj ko se zavedamo, da je treba za svoje dobro počutje skrbeti na način, s katerim to skrb olajšamo tudi drugim, učinkovitejši smo.

Učinkovito gospodarjenje s svojim življenjem pa si olajšamo tudi z upoštevanjem naslednjih načel.

Razlika med srečnimi in nesrečnimi ljudmi je v izražanju hvaležnosti. Nesrečni posvečajo pozornost temu česar nimajo, srečni pa so hvaležni za tisto kar imajo. Mi se ne rodimo hvaležni, ampak se učimo biti hvaležni. Hvaležnost je veščina, ki se je lahko naučimo. Kako? Hvaležnost dosežemo z ozaveščanjem, s pozornostjo in z vajo.

Ko boste zares ozavestili, kako blagoslovljeni ste v resnici, takrat se vam bo spremenila zaznava življenja. Takrat boste svojo pozornost preusmerili na blagoslove in opazili jih boste vedno več. Vedno bolj jih boste privlačili in vedno več jih boste imeli.

Večina ljudi vstopi v odnose iz napačnih razlogov, zato nam odnosi, predvsem partnerski,  povzročajo toliko preglavic in trpljenja. Eden izmed očitnejših je, da iščemo nekoga, ki nas bo izpolnil in nam uresničil naše sanje.

V odnose večinoma vstopimo s pričakovanjem, kaj bomo dobili v njih, kaj nam bo druga oseba dala ali odvzela, in ne z namenom, kaj bomo podelili.

Naslednja kritika omenjenega bralca je letela na našo prijateljsko pomoč pri iskanju idealnega partnerja ter oživljenja rodovne družine in povezave vseh njenih članov, kar naj bi bilo “grobo poseganje v posameznikovo integriteto in siljenje, kdo se bo s kom družil”.

To je še en dober primer, v kako slabem osebnostnem stanju so neprebujeni in spozabljeni ljudje, ki so zaradi karmičnih scenarijev močno izkrivljeni in dobesedno alergični na Dobro, prijaznost, prijateljstvo in ljubezen.

Da so prav podzavestna prepričanja tista, ki usmerjajo naše vedenje, verjetno ni več skrivnost. O njihovi pomembnosti in vplivu, ki ga imajo na naše življenje, je bilo zapisanega že mnogo.
Tudi med zapisi na tej spletni strani jih je mogoče najti kar nekaj, ki so namenjeni prepoznavanju podzavestnih prepričanj, med drugim tudi prepoznavanju prepričanja: »Nisem dovolj dobra in nisem pomembna.«

Prepoznavanje je prvi korak, ki ga moramo opraviti vsi, ki si želimo svoja prepričanja spremeniti. In pogosto se tu tudi ustavimo, saj ne najdemo načina, kako bi omejujoča prepričanja spremenili v takšna, ki nas bodo podpirala. Zato v tokratnem zapisu predstavljam dva načina, ki sem ju v procesu spreminjanja svojih prepričanj uspešno uporabila tudi sama.

Piše: Zoran Milivojević, psihoterapevt v Vivi www.viva.si

Ljudem je praviloma neprijetno, kadar imajo pred seboj obveznost, ki jo iz različnih razlogov nenehno prelagajo. Več ko je takih nedokončanih zadev, večje je nelagodje. Nedokončane zadeve so breme, človekov mentalni aparat usmerjajo nazaj, v preteklost, k minulim obvezam in dolžnostim ter mu ne dovoljujejo, da bi se v celoti posvetil trenutnim zadevam ter se ukvarjal s sedanjostjo in prihodnostjo.

Zamera
Pomembnejša ko je nedokončana zadeva, več energije porabljamo zanjo in manj je ostane za ukvarjanje s trenutno stvarnostjo. Med nedokončane zadeve spadajo tudi zamere, ki jih ljudje gojijo do drugih.

V prejšnjem Vesoljskem Poročilu št. 9 sem napisal, da smo naredili vse opravke in da je sedaj na vrsti samo še Zemlja. Pri tem sem mislil na opravke, katere smo imeli na seznamu za narediti pred osvoboditvijo našega planeta. Na tem seznamu so bili tudi opravki, katere smo nameravali narediti po osvoboditvi Zemlje, a so jim Oblaki (energijska bitja iz višjih dimenzij) dali prednost in nam omogočili, da smo jih začeli urejati že prej.

Enega smo že uspešno zaključili, zdaj končujemo še drugega, potem pa sta ostala samo še dva ne nujna opravka. Velikemu Črnemu Oblaku sem že rekel, naj naslednjič, ko nam bodo znova omogočili nadaljevanje našega vesoljskega dela, deluje po načelu nujnosti in nam omogoči ureditev Zemlje.

Večji del našega življenja se sestoji iz tega, da nam drugi posvečajo pozornost, oziroma, da mi posvečamo pozornost drugim. Pojem pozornost pogosto označujemo, kot neko obliko zbranosti in predstavlja zavestno miselno usmeritev na kaj, pomeni pozorno spremljati, intenzivno poslušati, kazati zanimanje, zavestno misliti na nekaj ali o nečem premišljevati.

Tovrstni opisi kažejo, da gre pri tem za zavestno aktivnost. V številnih trenutkih, ko smo manj zavestni, opazno primanjkuje pozornost, zavestne izmenjave energije, predvsem življenjske energije. Včasih gre pri tem za čustveno, pogosto pa za čisto mentalno energijo. Izkazalo se je, da človek ni sposoben zadržati svoje življenjske energije. Energijo sprejme, in jo, obarvano s svojo osebno vibracijo, odda naprej.

Ali izražate svoje mnenje tako dobro, kot si želite?
Poiskati svoj glas, ko je treba nekaj povedati je zelo težko. Še posebej, ko gre za čustva. Zakaj nam to povzroča take težave?

Vaš glas je močan a hkrati ranljiv, povezan je z grleno čakro. V sanskrtu grlena čakra predstavlja »čisti prostor«, preko katerega izražamo resnice svetu. Otroci znajo povedati resnice na glas, medtem ko odrasli velikokrat izgubijo to sposobnost. Lahko gre za slaba razmerja, nesamozavest, kritiko in druge faktorje. Ti blokirajo energijo grlene čakre in porušijo ravnovesje v njej.

Kar 96 odstotkov žensk se vsaj enkrat na dan počuti za nekaj krivo oziroma ima sabo vest.

Je slaba vest vaš zvesti spremljevalec? Brez skrbi, lahko se ga znebite. 

Vsi s seboj nosimo določene vrednote in prepričanja, po katerih poskušamo živeti oziroma urejamo svoje življenje. Včasih nam to ne uspe. Smo samo ljudje …

Piše: Marjana Florjan

Ljudje smo polni najrazličnejših pričakovanj. Nenehno pričakujemo, kaj vse bomo dobili, kje in kaj vse bi lahko dobili, kdo bi nam lahko ali moral nekaj dati, kje vse bi lahko še kaj izvrtali … Pa ne govorimo samo o denarju; z "dobiti kaj" mislimo tudi na pozornost, ljubezen, varnost, občutek sprejetost, pohvalo, zahvalo, uslugo, spoštovanje …

In v svojih pričakovanjih do drugih smo si precej podobni. Do najpikantnejših podrobnosti si namreč znamo predstavljati scenarij, kako bi nam nekdo drug lahko nekaj dal, a precej skromni in ubogi smo v viziji tega, kako mi sami komu kaj dajemo. Hm …

Že samo to, da je treba ti dve naravni in zdravorazumski dejstvi napisati, kaže, v kako slabem stanju je večina Zemljanov. Med njimi je tudi bralec, ki me že dlje časa napada in zahteva, da bi v novem vesolju morali ukiniti denar; da on ne bo živel s partnerko in da noče imeti nobenih stikov s svojo osnovno in rodovno družino. Hoče, da njemu in takšnim, kot je on, prepustimo 25 % planetov, to je reci in piši 40.000 planetov, čeprav je zaenkrat sam in edini član sekte odpadnikov, ki zavračajo denar, ljubezen in družino kot nekaj slabega. Saj ni res, pa je.

Bil sem zelo presenečen, ko sem pred leti slišal, da je na Palkiju po osvoboditvi, novih telesih, odstranitvi energijskih blokad in implantov iz energijskih in fizičnih teles ljudi, novih partnerjih, brezplačnih posestvih in hišah ter milijonih evrov, še ostalo nekaj posameznikov in manjših skupin, ki so bili proti novemu načinu življenja in so hoteli nazaj karmičarske omejitve, stara, bolna in deformirana telesa, katere je čakala neizogibna smrt, revščino, nasilje, vojne in trpljenje. Prav klicali so hudiča nadse.

Piše: Sabina Šilc v Vivi www.viva.si

Medtem ko se nam mudi živeti, se lahko nekaterim stvarem posvetimo bolj, drugih pa se naša pozornost niti ne dotakne.

Prosim, ustavite se in še enkrat preberite zgornji stavek. POZORNO. Ker gre natanko za to! Hitimo skozi življenje, kot da bi ga radi čimprej preživeli (!!!????). Čemu, komu posvečamo svojo pozornost? In: kaj vse gre mimo nje? Natanko od tega je odvisno, ali bomo življenje preživeli zadovoljno, ali bo vredno - ali pa ga bomo samo … preživeli.

Zakaj je ljubezen do sebe tako pomembna.
Še zlasti v situacijah, ki nosijo težke življenjske izkušnje, nam mnogi svetujejo, da moramo na prvo mesto postaviti sebe in se imeti radi. Čeprav se s tem vsi strinjamo, pa je ta nasvet zelo težko upoštevati. Za to je mnogokrat kriva vzgoja in tudi družba, v kateri prevečkrat velja, da več, kot imaš, več veljaš. 

V idealnem svetu bi se vsi zavedali, da smo enakovredni in da nas družbeni status, videz in debelina denarnice ne definirajo. 
Tega se ne bi le zavedali, ampak bi to tudi globoko v sebi čutili in s to miselnostjo živeli. V tej konkurenčni družbi, ki preveč poudarja pomen videza in uspeha, pa to uspe le redkim.

Dragi prijatelji, še eno leto smo bližje osvoboditvi našega planeta, ki še zadnji životari, trpi in umira po starem Karmičnem sistemu Zla.

Preden vam predstavim Spremembo in njeno pot po našem vesolju, naj najprej odgovorim dvema nestrpnima bralcema, ki me zmerjata in izjavljata laži, da sem napovedal točen čas konca blokade. Do sedaj še nisem nikdar napovedal datuma ali konkretnega časa osvoboditve planeta, saj ga ne poznam.

Nekajkrat sem omenil, da obstaja velika možnost, da bo svoboda prišla kmalu, in to je resnica. To sem izjavil zaradi očitnega vzorca vseh projektov, ki imajo svoje značilne dele, ki jih vsi poznamo ali vsaj z lahkoto prepoznamo.

Sočutje je oblika povezanosti, ki presega misel in jezik. Je spontano. Sočutje je oblika povezanosti, ker nastane, ko začutimo razumevajočo podobnost z nekom. Z drugimi besedami, doživimo skupen občutek bolečine.

V skupnih čustvih obstaja skladnost, prav tako v skupnem razumevanju. Ko čutimo sočutje, čutimo žalost, razumevanje in skrb za nekoga, ki trpi. Z deljenjem skupne bolečine in s tem tudi žalosti ter skrbi za osebe, ki trpijo, smo prisiljeni prilagoditi naše vedenje do te osebe. Namesto okrutnosti in ločenosti od njih jim pokažemo usmiljenje in ljubezen.

Kdo je Jahve?

Za konec te serije na kratko spoznajmo tudi Jahveja, križščanskega boga, ki je po »svojih« besedah ljubosumni, jezni in maščevalni bog.

Jahve ne obstaja, zato so njegove »lastne« besede v resnici opisi karmičarjev, ki so si ga skupaj s križščanstvom tudi izmislili, potem pa preko scenarijev za inkarnante ter prisilnimi inkarnacijami vsilili v človeška življenja.

Naj vam še povem, da Jahve ni teroriziral samo Zemlje, ampak je strahovladal tudi po drugih planetih, najmanj še na Palkiju in Veneri.

Navkljub dvatisočletni krščanski tradiciji, ki naj bi nas med drugim naučila odpuščati svojim 'dolžnikom', imamo s tem še danes precejšnje težave - izjeme so seveda izvzete. In ker smo Slovenci po naravi kar zamerljivi, se mi zdi vredno malo bolj osvetliti ta problem. Prispevek o odpuščanju bom začel kar z izjemo - s pripovedjo matere, ki je odpustila morilcu svojega sina in se z njim celo spoprijateljila. Čeprav se lahko komu na prvi pogled to zdi nekoliko perverzno, boste videli, da to ni tako.

Odpustila je morilcu svojega sina
Vživimo se torej v pripoved matere: "Pred tremi leti je mojega sina Robbija ubil njegov kolega Sean. Na zabavi sta se sprla, oba sta bila pod vplivom alkohola in Sean ga je v navalu jeze ustrelil. Bilo mi je zelo hudo, kajti Robby je bil sonce mojega življenja. Čeprav sta se v meni prepletali žalost in jeza, sem vedela, da nihče ne more spremeniti te žalostne resnice.

Piše: Sandra Kocijančič

Zakorakali smo v december. Bliža se konec leta in z njim ves nemir, ki se naseli v nas ob zavesti, da se bo treba gnesti v prepolnih in prevročih trgovinah. V katerih nas bodo dregali vozički, s police nam bodo pobrali zadnjo bombonjero, ne bodo imeli izdelka iz najavljene akcije, ob vsem tem pa bodo že deseto leto zapored vrteli iste božične pesmi.

Zvočni in svetlobni efekti so nadvse utrujajoči za naše čute. Vsega je tedaj preveč, vse je polno, pa vendar vse tako umetno in življenjsko prazno.

»To sploh ne deluje! Poskusil sem z akupunkturo, s kitajsko medicino, z masažo, jemal sem kup pripravkov, rezultata pa ni nobenega.« 

»In v kakšnem času ste vse to preizkusili?«

»Kaj - v kakšnem času? Že dva tedna se j…. s tem, pa nič.«

Da, take zgodbe slišim domala vsak dan oziroma ob skoraj vsakem dogodku, na katerem se pogovarjamo z ljudmi, ki iščejo naravne rešitve.