Okoljski ministri EU so včeraj v Bruslju potrdili predlog novega zakona, ki naj bi posameznim državam omogočal prepoved gensko spremenjenih (GS) rastlin. Predlog  je bil sprejet  po več letih vroče razprave o gojenju GS rastlin in suverenosti držav EU glede tega. Vendar pa kompromis tega vprašanja ne rešuje dovolj dobro, temveč odpira nova zaskrbljujoča vprašanja.

Predlog zakona sicer državam članicam omogoča določene pravne podlage za to, da bi na svojem ozemlju lahko prepovedale gojenje tistih GS rastlin, ki bi bile odobrene za gojenje s strani EU. Vendar pa obenem daje nesorazmerno moč proizvajalcem GS semen (Monsanto, Syngenta idr.), saj bi lahko odločali o tem, ali je zahteva države članice ustrezna ali ne. Če bi proizvajalec nasprotoval prepovedi, bi jo države uveljavile pod grožnjo sodnega spora, če bi se multinacionalka zanj odločila.

Na današnjem posvetu z naslovom ,,Ali je potrebna širitev Dunajske ceste", ki ga je v Knjižnici Bežigrad organizirala Koalicija za trajnostno prometno politiko (KTPP), se je izkazalo, da načrtov MOL-a o širitvi Dunajske ne podpira niti strokovna javnost, niti lokalno prebivalstvo in niti nevladni sektor. Ravno tako se načrti o širitvi ne skladajo s prometno strategijo MOLa, ki pravi, da je potrebno avtomobilski promet nadomeščati z LPP, kolesarjenjem in hojo.

Peter Skušek iz MOL je kot argument za širitev navedel večjo pretočnost osebnega prometa, kot stranski ukrep pa tudi izboljšanje kolesarske infrastrukture, ureditev križišč ter ukinitev parkirnih mest ob Dunajski. Priznal je tudi, da MOL izvaja kratkoročne projekte, ki so pogojeni z dolžino mandata in na nek način pritrdil prisotnim, da se pri oblikovanju tega projekta zanemarjajo dolgoročni cilji kot so izboljšanje kakovosti zraka in bivanja ter zmanjšanje izpustov iz prometa.

Žledolom, mila zima in nestabilna temperatura so povzročili, da je cvetlična in akacijeva paša za čebele povsem zatajila. Čebelarji napovedujejo kar razpolovitev pridelane količine medu. Akacije in cvetlice pomenijo polovico vse paše v Sloveniji, zato je bilo treba čebele aprila in maja dodatno krmiti, da so sploh preživele.

Tudi druga polovica paše, lipe in kostanji, ne obeta veliko. Žledolom je namreč podrl ogromno medonosnih dreves ter polomil vejevje, zato bo cvetja bistveno manj. Čebelarji opozarjajo še na vse več napadov kostanjeve šiškarice.

Dosežen je bil kompromis glede gensko spremenjenih organizmov, ki so ga sprejele članice EU-ja, zdaj pa ga mora potrditi še Evropski parlament, kjer pa bitka ne bo lahka. Kompromis, ki so ga preteklo sredo dosegli veleposlaniki članic pri EU-ju, članicam dopušča, da bo ta lahko zavrnila pridelavo gensko spremenjenih organizmov (GSO) na svojem ozemlju iz razlogov, ki niso povezani zgolj z zdravjem, temveč bo lahko na primer svojo odločitev utemeljila tudi z razlogi, povezanimi z vplivom pridelave teh proizvodov na okolje.

Kompromis sicer določa, da bodo morale članice, ki se bodo odločile za prepoved pridelave GSO-je, vseeno dovoliti njihov prevoz čez svoje ozemlje. Poleg tega kompromis vključuje še klavzulo o pregledu direktive o okoljsko spremenjenih organizmih po štirih letih.

Na svetovni dan okolja, je društvo Planet Zemlja že peto leto zapored, razpisalo vseslovenski natečaj Planetu Zemlja prijazna šola/vrtec. Cilj natečaja je vzgojno-varstvenim in vzgojno-izobraževalnim zavodom ponuditi dodatno znanje s področja ekologije in sorodnih disciplin, sistemu izobraževanja pomagati vzgajati odrasle, odgovorne do okolja. Obenem sodelujoči skozi natečaj iščejo povezavo med različnimi področji bivanja in naravo ter raziskujejo vplive naših dejanj na naše neposredno in širše okolje.

V šolskem letu ki se izteka se je na natečaj prijavilo rekordno število zavodov, saj smo evidentirali 124 zavodov in prek 13.000 sodelujočih, medtem ko se je v preteklih 3 letih skupaj nanj prijavilo 180 zavodov in 32.000 sodelujočih.

Vsi dobro vemo in že vrabci na vejah čivkajo, da človeštvo proizvede in zavrže ogromne količine plastičnih izdelkov. Pa vendar, si lahko predstavljate, koliko je 250 milijonov ton plastičnih izdelkov? Toliko jih proizvedemo v enem letu in približno 5 milijonov jih konča v naših oceanih. S proizvodnjo plastike škodujemo našemu okolji in živalim v njem, ter tako tudi nam samim.

Vsak od nas ima kot potrošnik izbiro - in v izbiri je naša moč. Izberemo lahko svoje vrečke iz blaga namesto plastičnih v trgovini, steklenice namesto plastenk ter izdelke, ki niso oviti v plastično embalažo. Pot seveda ni enostavna - je pa lahko zabavna!

Vojaške vaje na Počku, še po mesecu dni po zaključku niso zaradi nepravilnosti pozabljene. Pred enim mesecem smo iz Alpe Adria Green, poslali na spodnje naslovnike protestno pismo, vendar vse do danes nismo prejeli odgovora, razen od urada Varuha za človekove pravice, ki nam je posredoval pavšalen odgovor, da naj jim sporočimo, če dalj časa od naslovnikov pisma ne bi prejeli odgovora. V AAG bomo zaradi molka ključnih državnih organov pričeli z aktivnostmi na Počku, kadar se bodo tam izvajale vojaške vaje.

Tako ignoriranje naše nevladne organizacije, ki dela v javnem interesu na področju okolja in narave se dogodi vsakič, ko na ministrstva, vlado, predsedniku države ali državnemu zboru pošljemo neprijetno vprašanje, ki se najpogosteje nanaša na zaščito zdravja ljudi, zaščite divjih živali in zaščite okolja in narave. Ta primer nadzorno prikaže kašen odnos ima politika do nevladnih organizacij v Sloveniji.

President Alpe Adria Green:
Vojko Bernard

Višine gladine morja ob slovenski obali so od leta 2004 v povprečju za sedem centimetrov višje od srednjih obdobnih višin, včasih pa jih presegajo celo za 15 centimetrov. Arso višino morja na mareografski postaji Koper meri že od leta 1958. Iz grafa srednjih letnih višin morja v dolgoletnem obdobju opazovanj je tako razvidno, da do leta 2003 ni bilo večjih sprememb višin morja.

Višine so bile do 2003 večinoma za do pet centimetrov višje ali nižje od srednje obdobne višine. Od leta 2004 pa so letne višine morja višje od srednje obdobne višine morja za od pet do 15 centimetrov, v povprečju pa za sedem centimetrov, je pojasnil Igor Strojan z Arsa.

Družba naj se aktivira in mesto jo bo podprlo - Janez Koželj: »Trajnostni razvoj ni prisila odrekanja, temveč dvigovanje kakovosti bivanja.« - Začasna raba zemljišč najustreznejša, a birokratsko najbolj zapletena 

Trajnostni razvoj v urbanih območjih je koncept napredka, dolgoročni pogled na svet in v okviru socialne ekologije danes nemogoč, so menili na včerajšnjem posvetu v Mestni hiši Trajnost je lepa čednost. »Pobuda mestnih oblasti je za trajnostni razvoj urbanih območij pomembna, a podlaga za družbene spremembe bo dogajanje od spodaj,« je strnil Marko Peterlin, direktor Inštituta za politike prostora. Posvet je organizirala Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, v okviru projekta Ljubljana 2020, ki ga sofinancirata Mestna občina Ljubljana in Slovenska nacionalna komisija za UNESCO.

Petim od sedmih evropskih proizvajalcev avtomobilov bo uspelo doseči CO2 cilje do leta 2021, če bodo napredovali z istim tempom kot od uvedbe zakona leta 2008 do danes, je glavni poudarek poročila, ki ga je pripravila organizacija Transport and Environment. Poročilo spremlja letne napredek proizvajalcev vozil pri zmanjševanju porabe goriva in emisij CO2 novih avtomobilov.

Če bodo nadaljevali z napredovanjem, ki so ga dosegli v zadnjih šestih letih, bodo Volvo, Toyota, Peugeot-Citroen, Renault, Ford in Daimler predčasno dosegli CO2 cilje, VW in Nissan pa pravočasno. Na drugi strani pa bosta Fiat in BMW, v kolikor ne bosta pospešila zmanjševanja svojih stopenj emisij,  zamudila CO2 cilje za 2021 in jih dosegla šele leta 2022 (Fiat) in 2024 (BMW). Prav tako bodo morali pospešiti razvoj nekateri azijski proizvajalci (Suzuki, Hyundai in Mazda, Honda), ki pa so najavili sodelovanje za izboljšanje učinkovitosti motorjev za 30 % do 2020.

Vabilo na delovno akcijo čiščenja in odstranjevanja posledic žledoloma v Arboretumu Volčji Potok

V soboto, 7. junija 2014, bo na območju Arboretuma Volčji Potok, pod častnim pokroviteljstvom predsednika republike Boruta Pahorja in v sodelovanju ministra za kulturo dr. Uroša Grilca, potekala posebna delovna akcija čiščenja in odstranjevanja posledic februarskega žledoloma. Čeprav danes, v zelenje odeta drevesa, skrivajo razsežnosti vremenske katastrofe izpred štirih mesecev, je škoda, ki so jo utrpeli slovenski gozdovi in parki, izjemno huda.

Z njenimi posledicami se še danes soočajo tudi v Arboretumu Volčji Potok. Arboretum je svoja vrata ponovno odprl že v marcu, očiščene so bile tudi glavne sprehajalne poti v zalednem delu parka, velik del parkovnega gozda pa je zaradi podrtih in polomljenih dreves še vedno nevaren in težje dostopen. Z vašo pomočjo bomo arboretum očistili in zagotovili varnost obiskovalcev predvsem na območju Jelove drage, ki jo je žledolom najbolj prizadel, in njene neposredne okolice.

Del neokrnjenega divjega norveškega skrajnega severa je na prodaj. Otočje Svalbard v Arktičnem oceanu je najbolj znano po severnih medvedih in ledenikih, a kupca bo verjetno precej bolj zanimalo rudno bogastvo. Svalbard, lociran na pol poti med norveško celino in severnim polom, je namreč deležen vse več pozornosti zemeljskih virov lačnih narodov, piše Independent.

Približno 65 odstotkov celotnega otočja, na katerem se nahajajo trije naravni rezervati in šest narodnih parkov, je zaščitenih, a rudarstvo je bilo vse od prve poselitve otočja v začetku 20. stoletja sestavni del Svalbarda, na 217 kvadratnih kilometrov zemlje, ki je na prodaj, pa naj bi se nahajalo kar 25 milijonov ton premoga.

Zeleni Slovenije smo danes na Ptuju predstavili stališče do energetskega razvoja Slovenije in EU, kjer bi se morali strateško povezati v partnerstvo in skupno energetsko prihodnost graditi tudi na solidarnosti med državami. Evropa, ki je v veliki meri odvisna od uvoza surovin in, ko gre za energetiko tudi od uvoza plina se naj v naslednjih štiridesetih letih postavi na lastne noge. Tako bo zagotovila stabilno oskrbo z energijo, vključila lastno energetsko pamet in zagotovila številna nova zelena delovna mesta.

Zeleni Slovenije na Ptuju, Slovenija članstva v EU še ni izkoristila za nujno potrebno korenito spremembo kompasa na področju okolja, industrije, prometa, kmetijstva, izobraževanja, zdravstva in tudi ne na področju energetike. V mandatu nove slovenske vlade in novega zastopstva med slovenskimi poslanci v Evropskem parlamentu pričakujemo drugačen miselni vzorec.

Vplivni GMO (gensko modificirani organizmi) lobiji so naredil skoraj vse, da so ustrezne varovalne službe in politične elite s sprejemanjem njim 'ugodnih' zakonov, praktično prikrile poreklo GMO živil. Obstaja pa nekaj trikov, kako spoznati gensko spremenjena živila.

Kako prepoznati GMO živila? Ne bo lahko, vplivni GMO lobiji so naredil vse v smeri sprejemanja določil in zakonov, ki skrivajo pravo poreklo živil. Seveda je sama ideja, da je nekaj, kar naj bi bilo dobro za ljudi potrebno skriti, smešna. Prav zato odpira oči ne samo zagovornikom teorij zarot, temveč tudi vsem ostalim prebivalcem.

Trg je tisti, ki bo definiral celotno energetsko infrastrukturo in proizvodnjo električne energije, meni minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel, ki se na celjskem sejmišču ni želel opredeliti za posamezne projekte na področju energetike. Mesec dni po predstavitvi Energetskega koncepta Slovenije računa na to, da se je tako gospodarstvo kot energetski sektor prepoznal v konceptu in da bo tudi vladna ekipa, ki pride za njimi, težko nasprotovala argumentom tega koncepta. Prepričan je, da se je treba v energetskem sektorju odreči parcialnim željam in narediti korak naprej od zastarelega Nacionalnega energetskega programa izpred 10 let.

Na predstavitvi Energetskega koncepta Slovenije je na celjskem sejmišču minister reagiral tudi na vprašanja lastnikov malih sončnih elektrarn, ki so zaradi naložbe v sončno elektrarno pred dnevi dejansko izgubili pokojnino. Dejal je, da se bo osebno pogovoril z ministrico Anjo Kopač Mrak in se zavzel, da rešijo težave in uvedejo določbe, ki bodo preprečile birokratska neskladja, zaradi katerih upokojenci, ki so desetletja pošteno plačevali dajatve za pokojnino, sedaj ostajajo brez nje.

Da raje uvažamo kitajske tehnologije in vozimo neobdelan les v tujino kot da bi v obnovljivih virih energije videli neizčrpen vir priložnosti, so opozorili na Dnevu slovenskih instalaterjev-energetikov v okviru sejemskega dvojčka Energetika in Terotech-Vzdrževanje.

Pogovarjali so se o pasteh in prednostih, ki jih prinašajo odločitve pri obnovljivih virih energije. Predstavili so perečo problematiko na področju usposabljanja in izpitov za serviserje hladilnih in klimatizacijskih naprav in naposled namenili pozornost uporabi ozonu škodljivih snovi ter preprečevanju tovrstnega onesnaženja.

Izpostavljamo prvi primer znanstveno dokazanih posledic segrevanja ozračja na Antarktiki, opozarjamo na vpliv Rusko-Ukrajinske krize na področje energetike, med rešitvami pa opozarjamo na nove spodbudne mejnike na področju sončne in vetrne energije.

1) TEŽAVE

Ledeniki v zahodni Antarktiki začenjajo nepovratno razpadati. Posledično bomo priča dvigu morske gladine za 1,2 – 3 metre. Kljub temu moramo ukrepati. Dogajanje komentiramo v posebnem blogu.

National Geographic.

V Krškem vse od začetka obratovanja tamkajšnje jedrske elektrarne od leta 1981 merijo vplive te na okolico. To poleg nuklearke počnejo še tri neodvisne ustanove: Institut Jožef Stefan iz Ljubljane, Zavod za varstvo pri delu in Institut Ruđer Bošković iz Zagreba.

Meritve opravljajo na številnih stacionarnih postajah, poleg tega vsaj dvakrat mesečno pobirajo vzorce, enkrat letno pa opravijo meritve, ki bi jih izvajali v primeru jedrske nesreče. Borut Breznik, vodja radiološke zaščite v Nuklearni elektrarni Krško, pravi, da merijo tako naravno radioaktivno sevanje kot tudi druge vire sevanj, in to v zemlji, vodi in zraku 12 kilometrov okoli elektrarne.

TV-oglas Skrbimo za svoje korenine zavaja potrošnike, zato sta Umanotera in Inštitut za trajnostni razvoj vložila pritožbo na Oglaševalsko razsodišče

Evropska komisija z oglasom Skrbimo za svoje korenine potrošnike oziroma gledalce zavaja glede okoljevarstvene naravnanosti Skupne kmetijske politike (SKP), menijo v Umanoteri in Inštitutu za trajnostni razvoj (ITR). Zato sta prejšnji teden vložila pritožbo na Oglaševalsko razsodišče Slovenske oglaševalske zbornice.

“Evropska komisija z oglasom neupravičeno namiguje, da je okolju prijazna celotna SKP, dejansko pa se za ukrepe spodbujanja okolju prijaznejših kmetijskih praks porabi le približno tretjina evropskega kmetijskega proračuna. Oglaševanje poleg tega predstavlja nenamensko porabo javnega denarja, ki bi ga bilo bolj smotrno nameniti za spodbujanje ekološkega kmetijstva,” je ob tem povedala Renata Karba iz Umanotere.

Avstralija zagotavlja, da bo poskrbela za zaščito Velikega koralnega grebena, potem ko je Unesco zagrozil z njegovo uvrstitvijo na seznam ogrožene naravne dediščine zaradi načrtov o odlagališču izkopane zemlje in peska.

Agencija, ki je pristojna za varovanje največjega koralnega grebena na svetu, je januarja izdala dovoljenje za sporno odlagališče v morju 25 kilometrov od grebena, kamor bodo navozili tri milijone kubičnih metrov zemlje in peska po širjenju pristanišča za premog Abbot Point, ki leži južno od kraja Townsville.

Zrak v mestih po svetu je tako onesnažen, da je nevaren za zdravje prebivalcev, razmere pa se še poslabšujejo, opozarja Svetovna zdravstvena organizacija (WHO).

"Svetovno se razmere, kar se tiče onesnaženosti zraka, žal še poslabšujejo," je ob predstavitvi dopolnjenih podatkov o kakovosti zraka v mestih opozorila direktorica za javno zdravje pri WHO-ju Maria Neira ob sredini predstavitvi poročila.

Projekt MORECO – Mobilnost in stroški bivanja – se ukvarja s pojasnjevanjem povezav med možnimi prihodnjimi kraji bivanja, mobilnostnim vedenjem in dostopnostjo. Pri tem namenja poseben poudarek posledicam, ki jih nekontrolirana širitev poselitve povzroča storitvam javnega prevoza.

Zavzema se za trajnostni, virom in okolju prijazen razvoj poselitve, ki sledi razporeditvi oskrbnih dejavnosti in osem javnega prevoza. Iizvaja se v okviru EU programa za Območje Alp in je sofinanciran s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR).

Tri tedne pred evropskimi volitvami je mednarodna organizacija za zaščito narave WWF predstavila video, v katerem državljane Evrope opozarja na pomembnost izbire pravega kandidata, ki bo zastopal njihove interese, a tudi interese narave in okolja.

Video »Njih skrbi, če vas skrbi« (“They care, if you care”) je del WWF-ove spletne predvolilne zaveze (http://ep2014.wwf.eu), kjer lahko kandidati volivcem pokažejo svoj ​​prispevek k okoljski problematiki ter poudarijo katere bodo njihove prioritete v kolikor bodo izvoljeni za člane Evropskega parlamenta.