'Nevidna roka trga' je bajeslovno božanstvo vere v neskonèno rast dobièkov. Kot za vsa božanstva vseh ver tudi zanjo velja, da ni nikoli obstajala, ne obstaja in ne bo obstajala, ker ne more obstajati. Napoti ji stoji prav to, kar naj bi jo usmerjalo – sebièna in pohlepna èloveška narava.

Nevidna roka trga predpostavlja, da je to, kar je dobro za alfa samca, dobro za celotno krdelo. Poglejmo! Za alfa samca je dobro, da ni laèen, tudi èe vlada lakota. Za èlane krdela je torej dobro, da si trgajo od ust in dajejo njemu, èeprav jih bo zaradi tega poginilo veè, kot èe bi bil tudi on laèen. Za alfa samca je dobro, da naskoèi vse breje samice, ki jih lahko. Za ostale samce v krdelu je torej dobro, da tega ne poènejo, èeprav zaradi tega ne bodo imeli potomcev.

Za razumevanje naših vsakdanjih življenj, za razumevanje našega vsakdanjega vedenja in delovanja je izjemno pomembno prepoznavanje iracionalnosti. Ne racionalnosti, kot spontano verjamejo ljudje, zlasti pa strokovnjaki, temveè iracionalnosti. Kaj to pomeni?

Osnovni in prevladujoèi diskurz, v katerega smo vpeti, je diskurz gospodarja, ki pomeni odnose nadrejenosti in podrejenosti. Ko smo vpeti v tak diskurz, kmalu ne zaznavamo veè, kdaj smo podrejeni in kako smo. Verjamemo, da smo v njem racionalni in celo naravni, pristni in avtentièni, v resnici pa zgolj hlapèujemo.

In morda bo èloveštvu konèno vendarle uspelo, da bo zares propadel. Vsakdanji zdravi razum kljub temu opazuje svet in prepoznava v njem pospešeno razvijanje vsega: znanosti, tehnologij, vzgoje, dobrin, permisivnosti, spolne svobode in sprošèenosti, izobraževanja v družbah znanja, kritiène misli. Zanj je svet iz dneva v dan vse bolj racionalen, vse bolj obvladljiv, vse bolj civiliziran, vse bolj prijazen, lep, dober, bogat, inteligenten, pameten in celo moder, poduhovljen.

V taki perspektivi je znamenito Lacanovo poudarjanje, da je nezavedno strukturirano kot jezik, da torej ni podzemlje temaènih iracionalnih sil, ki obvladujejo uboga racionalna èloveška bitja, bolj revolucionarno, kot je bilo takrat, ko je Lacan to izjavil. Danes je namreè mogoèe dokazati, da je navidezno racionalni svet bolj iracionalen, kot je bilo nezavedno kadarkoli, in da je iracionalnost kapitalistiènega sveta samounièujoèa, èeprav jo zdravi razum prepoznava kot racionalnost, povezano s tem, kar je dobro, koristno, uporabno in navdihujoèe.

V prvih treh mesecih delovanja je stanovanjska svetovalnica, ki nudi podatke o trenutni ponudbi stanovanj in strokovne nasvete povezane z njimi, na Dunaju zabeležila že 22.000 strank. Ena izmed osrednjih tem so mladi oz. iskalci prvega stanovanja. 

„Velika anketa o dunajskih stanovanjski situaciji je ponovno pokazala, da si prebivalci moèno želijo široko ponudbo informacij in svetovanje,“ je povedal resorni mestni minister za stanovanjske zadeve, gradnjo in obnovo mesta, dr. Michael Ludwig. Te želje so v zaèetku leta uresnièili z ustanovitvijo stanovanjske svetovalnice, ki na enem mestu ponuja pomoè ter informacije o subvencioniranih in obèinskih stanovanjih.

V šestih letih recesije se je vrednost ameriških borz vrednostnih papirjev zvišala za neverjetnih 8 bilijonovoziroma 8.000 milijard dolarjev in velika veèina tega denarja je šla v roke 10 % najbogatejših Amerièanov, ki imajo v lasti 91 % vseh vrednostnih papirjev (CommonDreams).

Èeprav nismo Amerièani, pa podoben sistem “deluje” tudi v drugih državah, tudi pri nas. Borze vrednostnih papirjev so velikanska “mašina” za prerazporejanje bogastva. Nov denar, ki se steka na borze, se takorekoè avtomatsko prerazporedi k veèinskim lastnikom delnic, torej k že tako najbogatejšim ljudem.

“V tem èasu ekonomskih pretresov sami težko opazimo, kako lahko naèelo medsebojne delitve predstavlja rešitev za svetovne probleme, še zlasti to velja za številne intelektualce. Na voljo imamo knjižnice knjig in poroèil, ki analizirajo, kaj vse je z družbo narobe, in v veèini izmed njih se avtorji trudijo doseèi nemogoèe – vladam predlagati nove ideje in alternativne politike.

Vladam, ki zastopajo in podpirajo pogubno komercializacijo naših politiènih, ekonomskih in socialnih struktur.” zaèenja Mohammed Mesbahi svoj èlanek Uniting the people of the world (Združevanje ljudi sveta; vsi navedki v èlanku so iz omenjenega èlanka) na spletni strani nevladne organizacijeShare The World's Resources (Medsebojna delitev globalnih virov).

Pred razpravo o varèevalnih ukrepih na podroèju izobraževanja, ki bo potekala na 7. izredni seji parlamentarnega Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino, želimo na Mladinskem svetu Slovenije podpreti številne organizacije in posameznike, ki so izrazili zaskrbljenost in nestrinjanje z varèevalnimi ukrepi na podroèju financiranja dodatne uène pomoèi, interesnih dejavnosti, srednješolskih programov in ostalimi ukrepi, ki posegajo v kakovost izobraževanja.

Tudi sami prièakujemo, da bo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport umaknilo predlagane ukrepe, ki gredo na škodo mladim. Nesprejemljiva so tudi dodatna varèevanja na podroèju visokega šolstva, v obliki modela 68 + 25 milijonov evrov, o katerih so vèeraj spregovorili predstavniki sindikatov iz visokega šolstva.

Varuh èlovekovih pravic RS (Varuh) je prejel v obravnavo pobude, iz katerih izhajajo opozorila in protesti zoper odloèitev Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport v zvezi z »zaèasnim« prenehanjem financiranja uène pomoèi otrokom s posebnimi potrebami, ki se izobražujejo v veèinskih šolah.

Uèna pomoè je tem otrokom priznana z odloèbo o usmeritvi v izobraževalni program z enakovrednim izobrazbenim standardom. Otroci se izobražujejo v osnovnih in srednjih šolah skupaj s svojimi vrstniki, to pravico jim daje zakon.

Iz ust politiènih analitikov in aktivistov je zlasti ob aktualnem dogajanju, tudi v Sloveniji, ki drsi v stanje èedalje veèje revšèine in strahu, pogosto slišati oèitke državljanom, ki naj bi bili preveè pasivni ter naj bi le èakali in tiho upali na boljše èase.

Kako razumeti to pasivnost? Saj je vendar vsepovsod polno aktivnosti, ko èlovek pogleda okoli sebe. Ljudje kolesarijo, teèejo, obiskujejo telovadnico, nakupujejo, kuhajo repo, se sprehajajo s psi, na polno potujejo, hodijo na koncerte in množièno obiskujejo glasbene campe ter so sploh superaktivni na vse možne naèine. In pri tem so neverjetno dosledni. Pravijo, da je treba narediti nekaj zase.

Kaj na premlevanja o krizi poreèe dvajset najbogatejših Zemljanov, med katerimi se je mnogim ravno v dotiènem èasu bogastvo še obèutno poveèalo? Nekaj jih je, ki po najnovejšem trendu v humanitaristiènem slogu poklanjajo svoje milijarde revnim prebivalcem, ki jim je življenje »manj naklonjeno«, in s to gesto opravièujejo svoje poèetje, hkrati pa naivnežem kažejo, da jim ni vseeno.

V Kambodži delavci v tekstilni tovarni zaslužijo okrog šestdeset dolarjev na mesec, medtem ko se je eden od vodilnih te znane blagovne znamke s šestindvajsetimi milijardami ocenjenega premoženja znašel na uvodoma omenjenem seznamu.

»Bistvo filozofije bruto družbene sreèe sta mir in sreèa naših ljudi ter varnost in suverenost naše države.«
»Molim tudi, da bom kljub temu, da sem samo kralj majhne himalajske države, v èasu svojega življenja veliko pripomogel k spodbujanju veèjega blagostanja in sreèe vseh ljudi na tem svetu – vseh èuteèih bitij.« Njegovo velièanstvo Jigme Khesar Namgyel Wangchuck

Vèasih si moramo zastaviti povsem enostavna vprašanja? Na primer: v kakšni družbi in v kakšnem okolju želimo živeti? Želimo živeti v onesnaženem, nezdravem okolju, v družbi konfliktov, vojn, tekmovanja vseh z vsemi, v družbi hude revšèine in velikega bogastva na drugi strani; ali pa v družbi miru, sodelovanja, medsebojne delitve, sreèe in blagostanja?

S Tomom Nazariom se je pogovarjal Neils Bos

Izsledki tega potovanja so zbrani v knjigi Living on a Dollar a Day: The Lives and Faces of the World's Poor (Življenje z dolarjem na dan: življenja in obrazi revnih). Avtor knjige ter ustanovitelj in predsednik organizacije The Forgotten International je odvetnik, zagovornik pravic otrok in profesor prava Thomas Nazario. Preprièljive fotografije v knjigi Living on a Dollar a Day je posnel fotoporoèevalec in prejemnik Pulitzerjeve nagrade Renée C. Byer.

Na Mladinskem svetu Slovenije opozarjamo na problematiko, ki je vezana predvsem na brezposelnost mladih in otežen dostop mladih do dostojnega dela.  Prekernost je pojem, ki ga danes zelo pogosto slišimo, vendar ni nakljuèje, da ravno v povezavi z mladimi in za oblike dela, ki so tipiène samo za mlade. Nekateri bodo rekli, da pogodba za doloèen èas ni znaèilna samo za mlade in da se veriženje pogodb za doloèen èas pojavlja tudi pri drugih.

Res je, vendar moramo vedeti, da so pogodbe za doloèen èas pri mladih, starih do 34 let, nekaj povsem obièajnega. Te pogodbe pri mladih tako prevladujejo (okoli 66 %), pri starejši od 55 let pa so take pogodbe zgolj izjema (okoli 4 %). Poleg pogodb za doloèen èas veliko mladih opravlja delo pri delodajalcih preko avtorskih ali podjemnih pogodb, vse pogostejši pa je tudi pojav »prisilne s.p.-zacije«. 

Naše oblastne lutke so se razburile ob novici, ki so jo izvedeli iz medijev, da je tudi Slovenija postala del koalicije, ki se bori proti teroristom in kalifatski državi, ki ogroža že vse sosede.

Obama je obljubil Poharju, da tega ne bodo veè poèeli, ampak bodo take in podobne informacije najprej sporoèili vladi in predsedniku države. Poharju pa so se ob tej novici od sreèe orosile oèi in se mu je odvalil velik kamen od srca.

Uradno se z razvojnimi projekti v Ugandi ukvarjam pet let, neuradno pa še nekoliko veè. Obièajno me ljudje vprašajo, kaj sploh poènem v Ugandi. Veèini se zdi, da pouèujem otroke. Težko na kratko razložim kaj poènem, zato reèem, da skrbim, da stvari potekajo tako, kot je bilo naèrtovano. Èe sogovornik pokaže zanimanje, na kratko opišem zadnji projekt in to zveni nekako tako:

Projekt je namenjen izboljšanju razmer ljudstva Batwa (laièno reèeno »Pigmejci«). V Ugandi predstavljajo domorodno ljudstvo, ki je bilo zaradi ustanovitve nacionalnih parkov izgnano iz svojega prvotnega okolja. Država jih je pustila brez nadomestila, zato danes živijo predvsem na obrobjih gozdov, v veèini primerov na tuji zemlji. So manjšina, drugi ljudje nanje pogosto gledajo zviška, živijo v vsesplošnem pomanjkanju in veèina nima znanj ter vešèin, da bi lahko živela dostojno življenje, kot reèemo mi. Otroci neredno obiskujejo osnovno šolo in zelo redkim uspe konèati osnovnošolsko izobraževanje.

Dejstvo je, da se življenjska doba ljudi podaljšuje in smo tudi dlje èasa aktivni. Kako lahko starostnikom omogoèimo èim daljše bivanje na njihovih domovih ter lepšo in prijaznejšo starost? Kakšne so inovativne rešitve, ki za upokojence  nastajajo v Sloveniji? Ali veste, da tudi Slovenija pripravlja nov koncept za bivanje starejših »srebrna hiša«? Kakšna je nova socialno-komunikacijska naprava za starostnike za lažje samostojno bivanje na domu, ki jo že testirajo prvi upokojenci in je edinstvena v Sloveniji?

O tem bo tekla beseda, na okrogli mizi Kakšno življenje se nam obeta na starost ali Storitve in produkti za starostnike v Srcu Slovenije – regija medgeneracijskega sodelovanja, ki bo v ponedeljek, 29. septembra 2014, od 12.10 do 13.10 v Cankarjevem domu v Ljubljani (konferenèna dvorana M2 v prvem preddverju).

Ob nastopu mandata je bil eden od naših kljuènih ciljev – odpraviti pomanjkljivosti, ki so se pokazale pri izvajanju socialne zakonodaje,“je dejala ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnost Anja Kopaè Mrak. Del sprememb je bil uveden že s 1. januarjem, del sprememb pa bo zaèele veljati v ponedeljek.

Spremembe bodo pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev upoštevale bolj realni materialni položaj vlagatelja. Èe bo družinski èlan npr. zaèel prejemati denarno nadomestilo, se upokojil, itd., bo lahko oddal novo vlogo in bo center  za socialno delo izdal novo odloèbo na podlagi dejanske spremembe dohodka.

»Èe smo zainteresirani, da zaustavimo trajno kriminalno ravnanje, ki sredi obilja povzroèa stradanje, svojih aktivnosti ne smemo omejiti samo na raven naše lastne države ali lokalne skupnosti. Rajši bi morali razmišljati o delitvi hrane na globalni ravni in, pred vsem drugim, v povezavi s politiko dokonènega izkoreninjanja lakote«, pravi Mohammed Mesbahi v èlanku Dialog o delitvi hrane, ki je objavljena na spletni strani Share The World's Resources (vse besedilo v navednicah izhaja iz omenjenega èlanka).

Je hrana trgovsko blago ali dobrina, ki pripada slehernemu Zemljanu? Danes se zdi, da je hrana zgolj trgovsko blago. To pa pomeni, da je na voljo samo tistim, ki imajo denar, da jo lahko kupijo.

Piše: Biba Jamnik Vidic v Vivi www.viva.si

Ko je državna banka na Nizozemskem odpustila tri tisoè ljudi, jih podjetje ni pustilo na cedilu. Ekipa strokovnjakov se je pogovorila z vsakim posebej. V skladu s tem, da je šlo pri njih za fazo žalovanja so najprej prav v ta namen prilagodili krivuljo žalovanja psihiatrinje Elisabeth Kubler-Ross, ki govori o tem, da gre èlovek, ko se mu zgodi nekaj hudega, skozi pet faz: šok in zanikanje, jeza, pogajanje, depresija ter nazadnje sprejemanje in eksperimentiranje. Nato so ustrezno ukrepali.

Tistim, ki so bili v depresiji, so pomagali z ustrezno obravnavo, pri èemer so še posebno pazili na morebitne znake, ki bi kazali na samomorilnost. Ljudem v fazi sprejemanja in eksperimentiranja so pomagali z izobraževanjem in s finanèno podporo, da so lahko stopili na novo poklicno pot.

V zelo pouènem, tako rekoè obveznem ètivu za vsakogar, ki ga zanima odkrivanje vzrokov razkroja naše civilizacije in kakšni so mehanizmi, ki nas zadržujejo v èedalje veèji revšèini in moralnem razkroju – torej v zelo zanimivi knjigi Daniela Estulina »Skupina Bilderberg« (v slovenšèini izdala založba Ciceron) so tudi širši javnosti žal ne dovolj znana dejstva o dobesedno naravni povezanosti in simbiozi med podtalnimi tvorci novega svetovnega reda in komunisti/socialisti.

Nekaj odlomkov:

Živimo v zelo nenavadnem svetu. Naši domovi, garaže, kleti in podstrešja so polni vseh mogoèih stvari: oblaèil, orodij, igraè, raznih hišnih pripomoèkov, knjig, kaset, športnih rekvizitov, okrasnih predmetov in še in še bi lahko naštevali. Številni posamezniki in družine imajo prazna stanovanja, garaže, hiše, delavnice; opušèene vrtove, sadovnjake; nekateri le redko uporabljajo svoje avtomobile; marsikdo zavrže hrano, ki mu propade v shrambi.

Tudi kot celotna družba imamo veliko stvari: prazne tovarne in druge prostore, neizkorišèena polja in druge površine; poleg tega pa je v družbi nakopièenega ogromno znanja, spretnosti, inovativnega potenciala, ne da bi jih znali zares izkoristiti. A vendarle nas vse bolj pritiska revšèina.

Kako bi izgledalo, èe bi starši in uèitelji preživeli dan v koži otrok? Poglejmo! … Potrebovali bi nekaj policijskih ali vojaških specialcev, nekaj povpreènih, torej dolgoèasnih in neživljenjskih univerzitetnih profesorjev poljubne smeri, nekaj prostovoljcev, najbolje otrok, in stavbo, recimo kak ograjen hotel, kjer bi se vse skupaj dogajalo.

Program za starše
Starše bi ob prihodu podrobno izprašali, kaj vse so ta dan poèeli v službi in ali jim je ostalo kaj nedokonèanega dela. Pobrali bi jim prtljago. Prostovoljci bi jo odnesli v sobe, kjer bi jo razložili po svojem okusu. Kakšen kos bi tudi odvzeli, ga nadomestili z drugaènim ali dodali kaj povsem drugega.

“Predlagamo, da naj bi bila vsaka država naprošena, da naredi popis vseh svojih virov in potreb – kaj sama proizvaja in kaj mora uvažati. Nato naj bi bila vsaka država naprošena, da v skupni sklad prispeva to, kar ima – glede na potrebe – viška in na ta naèin ustvari velikanski mednarodni vir, iz katerega bodo lahko èrpali vsi.

Naravno je, da bi velike razvite države prispevale veèjo kolièino, toda vsi bi donirali višek, ki ga ne potrebujejo.” (Mojster –, prek Benjamina Crema: Osnutek za medsebojno delitev, Share International, december 2013)