V ČRNI GORI USTANOVLJENA ZVEZA PARKOV DINARIDOV

Z ustanovno skupščino v Podgorici je bila uradno ustanovljena zveza »Parki Dinaridov – mreža zavarovanih območij Dinaridov«

36 predstavnikov zavarovanih območij iz dinarske regije je ob prisotnosti ministra za trajnostni razvoj in turizem Črne gore, Branimira Gvozdenovića, sodelovalo na ustanovitveni skupščini regionalnega združenja »Parki Dinaridov – mreža zavarovanih območij Dinaridov«. Oktobra letos je na mednarodni konferenci WWF »Parki Dinarskega loka« na Brionih, 60 parkov iz osmih držav podpisalo pismo o nameri o ustanovitvi, sedaj pa so postavljeni tudi uradni temelji za njeno nadaljnje delo in razvoj.

Slovenija dosegla prvi vmesni cilj in nadaljuje z zbiranjem podpisov - Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker bo za svoj 60. rojstni dan prejel posebno darilo 

Več kot milijon ljudi iz celotne Evrope je v dveh mesecih podpisalo samoiniciativno državljansko pobudo proti trgovinskima sporazumoma med EU in Severno Ameriko. Svoj kvorum – 6000 podpisov – je dosegla tudi Slovenija. Za nacionalnega koordinatorja v Sloveniji Andreja Gnezdo iz Umanotere, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj, to dokazuje, da se tudi v Sloveniji zavedamo pomena omenjenih sporazumov: "Šest tisoč podpisov je le začetek, v prihodnjih mesecih bomo okrepili njihovo zbiranje in pričakujemo da se jih bo nabralo še veliko več."

Alpe Adria Green je posredovala predsednici Vladi RS mag. Alenki Bratušek dne 17. 9. 2014, »Javni poziv za vključitev v javno obravnavo glede uplinjevalnika v Tržiču (Monfalcone) zaradi čezmejnega vpliva na okolje« z naslednjim besedilom:

»Od lanskega julija je v javni obravnavi gradivo za izgradnjo kopenskega plinskega terminala na izlivu Timave v Tržaški zaliv, o čemer smo Vas obvestili že pred pol leta in se zaključi jutri.

Onesnaženost zraka in toplogredni plini iz industrijskih objektov so Evropo stale med 59 in 189 milijardami evrov v letu 2012, kaže zadnje poročilo, ki ga je pred kratkim objavila Evropska okoljska agencija (European Environment Agency – EEA). Med obdobjem 2008-2012 je ocenjen strošek vsaj 329 milijard evrov ali celo do 1.053 milijard evrov.

Ugotovitve so povzete iz ocene o stroških in onesnaženosti iz evropskih industrijskih objektov (Costs of air pollution from European industrial facilities – an updated assessment), ki ocenjuje številne škodljive vplive, povzročene zaradi onesnaženega zraka, vključno s prezgodnjo smrtjo, stroški zdravljenja, izgubljenimi delovnimi dnevi, težavami z zdravjem, poškodbe na stavbah in zmanjšane kmetijske predelovalne površine.

Veseli nas, da je Računsko sodišče Republike Slovenije že večkrat pod drobnogled vzelo področje ravnanja z odpadki v Sloveniji. Še posebej, da se je v te dni objavljenem revizijskem poročilu posvetilo tudi smotrnosti zagotavljanja in izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov.

Strinjamo se z ugotovitvijo, da se mora država odločiti, kako naprej, potem pa sprejeti potrebne predpise in poskrbeti za izvajanje. Na zastarelost in pomanjkanje dolgoročnih strategij na področju ravnanja z odpadki v Sloveniji namreč NVO opozarjamo že nekaj časa.

Dve tretjini Slovenk in Slovencev je prepričanih, da zavržejo preveč hrane. Zato so jim Ekologi brez meja v sklopu projekta Volk sit, koza cela ponudili spletni dnevnik za spremljanje zavržkov hrane, ki služi kot podlaga za ukrepanje.

Količine zavržene hrane lahko odslej zmanjšajo s pomočjo desetih priročnih orodij. Ekologi brez meja na ta način podpirajo Evropski teden zmanjševanja odpadkov, ki je letos posvečen zavrženi hrani.

Znanstvene ugotovitve o podnebnih spremembah zahtevajo takojšnje ukrepanje – Snovalci zaključkov posveta o podnebnih spremembah pričakujejo čim prejšnji sestanek s premierom

Slovenska akademija znanosti in umetnosti je objavila zaključke posveta Sporočila znanosti o podnebnih spremembah. Vsebujejo predloge ključnih političnih ukrepov države Slovenije za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter prehod v trajnostno družbo.

Zaradi velikega tveganja resnih posledic podnebnih sprememb za naravo, družbo in gospodarstvo, na katere opozarjajo tudi nedavne poplave, so snovalci zaključkov le-te poslali v vednost premieru Miru Cerarju ter pričakujejo čim prejšnji sestanek z njim in njegovo ministrsko ekipo.

Dve novi poročili razkrivata različne mite, ki se uporabljajo za prekrivanje dejanskih vplivov rudarjenja urana in za spodbujanje jedrske renesanse v Evropi. Mednarodna ekipa znanstvenikov in aktivistov, ki sodelujejo pri projektu o okoljski pravičnosti – EJOLT [1], je izmerila učinke v realnem življenju.

Poročilo «Razširjena zmogljivost proizvodnje jedrske energije v Evropi, vpliv rudarjenja urana in alternative« obravnava mite o čisti, zanesljivi, poceni in podnebju prijazni jedrski energiji. V resnici pa so za proizvodnjo jedrske energije v vzhodni Evropi značilni skriti eksterni stroški, tehnične težave in prekrite nevarnosti.

Na pred kratkim končanem Svetovnem kongresu parkov v Sydneyu je WWF predstavili rezultate ocenjevanja dobrobiti ekosistemov v parkih naše regije

Več kot 5000 delegatov iz več kot 160 držav, vključno z visokimi predstavniki držav in mednarodnih organizacij, upravljalcev zavarovanih območij, predstavniki zasebnega sektorja in lokalnih skupnosti, je sodelovalo na Svetovnem kongresu parkov v avstralskem Sydneyju, ki ga je organizirala Mednarodna zveza za ohranitev narave (IUCN).

Ta edinstven dogodek, ki poteka enkrat na desetletje, se je končal s skupno »Sydneysko obljubo«  vseh udeležencev, ki so se zavezali, da bodo vložili več truda v ohranjanje narave, boj proti podnebnim spremembam in preprečevanje izgube biotske raznovrstnosti v morskih in kopenskih zavarovanih območjih.

Tretji člen se ponovno pridružuje boju, ki zahteva povezovanje na mednarodni ravni. Evropska Komisija se pripravlja na sklenitev dveh mednarodnih trgovinskih sporazumov, ki bosta pomembno vplivala na naša življenja.

Zato vas vabimo, da se pridružite ljudem po vsej Evropi, ki s svojim podpisom pozivajo Komisijo in nacionalne voditelje, naj zaustavijo sprejem škodljivih trgovinskih sporazumov TTIP in CETA.

Pozovite voditelje, naj zaustavijo sprejem TTIP-a in CETE

Naj članek pričnem s kratko predstavitvijo, kdo sploh sem. Ime mi je Robin, sem iz Nizozemske, kjer sem na dodiplomskem programu študiral okoljske znanosti. Delal sem na odlagališču za onesnaženo prst, ki so jo dovažali z divjih odlagališč. Zdaj že nekaj časa delam za Ekologe brez meja in spremljam odpadke v Slovenskih Konjicah. Ko sem obiskoval divja odlagališča, sem opazil nekaj stvari.

Večina vas verjetno pozna akcije Očistimo Slovenijo. Najbrž pa ne veste, kaj se tam dogaja zdaj, ko akcij ni več. Mnoge v akcijah očiščene točke so spet postale divja odlagališča. Priznam, da so tudi točke, kjer smeti ni več, a problem še vedno obstaja. O tem se lahko prepričate, če samo pogledate bregove Savinje ali Save, kjer ležijo ali z dreves visijo plastične vrečke in drugi odpadki.

Živimo v 21. stoletju, na Zemlji nas je nekaj več kot 7 milijard, povpraševanje po hrani se povečuje, razpoložljivih naravnih virov je čedalje manj. Intenzivno kmetijstvo ni več model, s katerim bi lahko na zemlji leta 2050 prehranili devet milijard ljudi, ki bodo takrat vsak dan potrebovali 9,8 milijarde kilogramov hrane, kar je skoraj še enkrat več kot jo pridelamo danes. Že danes se vse bolj kažejo njegove pomanjkljivosti, tudi pri vplivih na okolje.

Izkazalo se je, da sta največji problem onesnaževanja monokultura, ki med drugim uporablja ogromno količino strupov, ki svoj cilj (škodljivce, bolezni rastlin) dosežejo le v 2 %, in živinoreja (ne glede na to, ali gre za industrijsko ali ekološko pridelavo).

Inštitut za trajnostni razvoj predstavlja stališča o predlogu Evropske komisije za novo uredbo o ekološkem kmetijstvu in živilih, ki jih je pripravil IFOAM EU. S tem dokumentom IFOAM EU opredeljuje načrt za trajnostno rast ekoloških živil in kmetijstva v Evropi in konkretno predlaga, kako doseči cilje in odpraviti ovire, zagotoviti pravično konkurenco in ohranjati zaupanje potrošnikov.

Ekološka živila in ekološko kmetijstvo so najbolj trajnosten način kmetovanja in pridelave hrane, ki raste iz leta v leto. S povpraševanjem po ekoloških živilih se državljani zavestno vedno bolj odločajo za izbiro ekološke hrane zaradi njenih okoljskih koristi in visoke kakovosti.

Ekologi brez meja so v sklopu 45. sejma Narava-zdravje na Gospodarskem razstavišču v okviru projekta Volk sit, koza cela (podpira ga norveški NVO sklad) izvedli okroglo mizo z naslovom “Zakaj potrebujemo nacionalno platformo za Slovenijo brez zavržene hrane”. Udeleženci so spregovorili o možnostih in potrebi po sodelovanju v celotni živilsko-prehranski verigi in podpisali pobudo za ustanovitev platforme.

Vodja projekta Volk sit, koza cela, Albin Keuc je predstavil pobudo: “Društvo Ekologi brez meja želimo s pobudo za nacionalno platformo za Slovenijo brez zavržene hrane povezati vse ključne akterje in deležnike na področju odpadne in zavržene hrane. Na današnji okrogli mizi smo odkrito spregovorili o nujnosti sodelovanja, vzajemni obveščenosti in krepitvi obstoječih dejavnosti. Cilj nam je znan: vsaj 50 % zmanjšanje količin zavržene hrane do leta 2025.”

Danes so na Gospodarskem razstavišču Ljubljana, podeljeni nazivi in priznanja občinam, ki so sodelovale na letošnjem jubilejnem vseslovenskem natečaju »Planetu Zemlja prijazna občina«, ki ga od leta 2010 organizira društvo Planet Zemlja.

Komisija letošnjega natečaja, v sestavi strokovnjakov Zavoda za gozdove RS, Direktorata za kmetijstvo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Nacionalnega instituta za javno zdravje, društva za ENO glasbo, zavoda Tovarna trajnostnega turizma GoodPlace, Gospodarskega razstavišča Ljubljana, Okoljsko raziskovalnega zavoda, Gradbenega instituta ZRMK in društva Planet Zemlja, je izbrala občine, ki so s svojim delovanjem na področju varovanja gozdov, lokalne samooskrbe, onesnaževanja s hrupom, trajnostnega turizma, sejemske dejavnosti, ravnanja z odpadki, energetike in okoljskega komuniciranja, zaslužili najvišje ocene ter s tem naziv Planetu Zemlja prijazna občina 2014.

Znanci me pogosto malo za šalo malo zares sprašujejo, zakaj se ukvarjam s tako temo, kot so smeti. V kupih smeti na odlagališčih - uradnih ali neuradnih - vidim zrcalo vsega, kar je z našo potrošniško družbo narobe. Porabimo neverjetne količine surovin in drugih naravnih virov za izdelke, ki jih pogosto sploh ne potrebujemo, ali pa jih uporabimo samo enkrat za nekaj minut. V izdelke in prehrano vgrajujemo ali dodajamo nevarne snovi.

Še popolnoma uporabna majica ali čevlji so v smeteh pristali samo zato, ker se modne smernice menjajo že skoraj vsak mesec. Koliko porabljene vode, energije, koliko emisij in koliko slabo plačanega, skoraj suženjskega dela je bilo vloženega vanje. In ob enem takšnih razmišljanj me je pred dobrimi petnajstimi leti prešinila misel: če so smeti zrcalo vsega, kar je danes z družbo narobe, potem to pomeni, da bi z reševanjem problema smeti v bistvu lahko tudi spremenili družbo.

DRUŽENJE Z DELFINI
V petek se je na Srednji gradbeni, geodetski in okoljevarstveni šoli v Ljubljani, odvijalo predavanje »Ohranimo delfine v Slovenskem morju«, ki ga v okviru vseslovenskega natečaja Planetu Zemlja prijazna šola/vrtec, izvaja društvo Morigenos – slovensko društvo za morske sesalce. Tako se je 40 dijakov prvih in drugih letnikov te šole, ki se izobražujejo za bodoče okoljevarstvene tehnike, spoznali z življenjem delfinov, ki živijo v slovenskem morju - z ranljivo vrsto velike pliskavke, ki pa je verjetno tudi najbolje raziskana vrsta kitov.

Delfini namreč spadajo med kite in naše morje bolj ali manj redno uporablja okoli 70 velikih pliskavk, ki pa so tudi edina stalna vrsta kitov v severnem Jadranu, kjer se prehranjujejo, družijo, počivajo in vzgajajo mladiče.

Začeli smo s kosovnimi odpadki. Nekajkrat na leto so po slovenskih gospodinjstvih zaokrožila obvestila, da bo določenega dne, ob določeni uri odvoz večjih odpadkov, ki jih nismo zmogli in smeli vtakniti v sive zabojnike z zelenim pokrovom. In prinesli smo vse, kar nam ni več služilo – pralni stroj, steklena vrata, knjige, smuči, plastične škatle, lonce. Ali pa smo se pridružili lokalni čistilni akciji in očistili divja odlagališča. Zato, da odpadki niso ležali okoli domov, na travnikih in v gozdovih, smo jih odpeljali v urejene zbirne centre.

Sledilo je pravo odkritje modre, zelene, rumene in rjave barve. Manjši in večji zeleni otoki so postali realnost – v vasi, pred blokom, v vrtcu in šoli, na upravni enoti, v nakupovalnem centru, na zabavi na prostem. In smo se naučili. V rumen zabojnik smo odvrgli embalažo, v zelenega steklo, v modrega papir in v rjavega biološke odpadke. Ločevali smo, da bi se čimveč materialov koristno porabilo.

Pri Greenpeaceu v Sloveniji z obžalovanjem spremljamo novice o novih poplavah in upamo, da je najhujše že za nami.

Ponovne in vse pogostejše poplave nas opominjajo, da Slovenija potrebuje podnebno strategijo. Ta bi morala določiti, kako se bomo prilagajali na spremembe, ki se jim zaradi globalnega segrevanje ne moremo več izogniti. Ozračje se je namreč že segrelo za 0,8 °C in se še segreva, kar vodi v vedno hujše poplave pa tudi suše, vročinske valove in drugih izrednih vremenskih razmer.

Na zaključnem dogodku projekta Spodbujamo zelena delovna mesta izpostavili Zavezništvo znanja za celovito energetsko obnovo javnih stavb, Nizkoogljičnost kot razvojno priložnost regije in Hišo zelišč – Ministrstvo obljubilo, da bo zaključke konference skušalo udejanjiti v svojih politikah

Zavezništvo znanja za celovito energetsko obnovo javnih stavb je prejelo nagrado za najboljšo dobro prakso partnerstev na področju zelenih delovnih mest. Nagrado - zeleni teambuilding na ekološki kmetiji Lešnik iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu s profesionalnim moderatorjem - so prijavitelji prejeli danes v hotelu Lev v Ljubljani na 2. nacionalni konferenci Spodbujamo zelena delovna mesta, zaključnem dogodku istoimenskega projekta, ki ga je od septembra lani izvajala Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj.

Izraz Zero Waste v današnjih dneh srečujemo zelo pogosto. V sebi nosi pozitivni predznak tudi zato, ker za prehod v družbo brez odpadkov lahko veliko naredimo sami. Opolnomoči vsakega med nami, da lahko k tej viziji prispeva toliko, kolikor zmore. Zero Waste ni stvar tehnologije, ampak stvar odločitve - in začne se lahko kar pri nas doma.

Osnovna struktura Zero Waste koncepta je tako imenovani 5R: Refuse (zavrni oz. ne kupuj), Reduce (zmanjšaj), Reuse (ponovno uporabi), Recycle (recikliraj oz. ločeno zbiraj), Rot (kompostiraj). V tem prispevku se bomo posvetili zadnjemu, torej kompostiranju oziroma recikliranju organskih snovi.

Mesec dni po največjem shodu za podnebje v zgodovini je skupina vrhunskih podnebnih znanstvenikov še enkrat potrdila, da so podnebne spremembe resnične, da jih povzroča človek ter da zahtevajo pospešeno ukrepanje.

Peto poročilo o oceni stanja Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) je najbolj celovita, avtoritativna in preverjena ocena podnebne znanosti, ki je bila kadarkoli narejena. Potrjuje, da se posledice podnebnih sprememb, kot so dvig gladine morja, zakisovanje oceanov in topljenje ledu dogajajo hitreje kot je bilo predvideno in že vplivajo na vse kontinente in oceane.

Zveza tabornikov Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije vabita vse ljubitelje narave, da se 15. novembra pridružite vseslovenski prostovoljski akciji, s katero bomo obnovili del v žledolomu poškodovanih gozdov.

V letošnji jeseni se bo na več lokacijah po Sloveniji posadilo okoli 26.000 sadik, kar ustreza površini približno 12-ih hektarjev gozda, podobno količino sadik pa tudi prihodnjo pomlad in v naslednjih letih. Sadnja sadik gozdnega drevja je enostavno opravilo, zato se akcije lahko udeležite prostovoljci vseh generacij. Več