Odkar poteka sistematično merjenje temperature na kopnem in morju, še niso izmerili tako vročega junija, kot je bil letošnji. Gre za povprečje celotnega sveta. Poleg tega je to že 38. zaporedni junij z nadpovprečno temperaturo in 352. zaporedni mesec z isto lastnostjo, so sporočili z ameriškega nacionalnega središča za podnebne analize.

Podpovprečne junijske temperature je svet zadnjič izkusil leta 1976, podpovprečne temperature za kateri koli mesec pa leta 1985. Kopenska rekordna vročina se je pojavila na Islandiji in Grenlandiji, severnem delu Južne Amerike, v osrednji Afriki ter v Iraku. Kot kaže teritorialna ponazoritev (na sliki), nadpovprečne temperature pestijo tudi Evropo, najbolj Francijo ter severni otočni del Evrope, nekoliko pa tudi Slovenijo.

Analiza volilnih programov: volitve v Državni zbor 2014 - Nadaljevanje gradnje avtocest, razvojnih osi in drugih infrastrukturnih projektov zbujajo skrb.

V mreži nevladnih organizacij za trajnostni razvoj Plan B za Slovenijo so analizirali volilne programe tistih strank, ki so jim javnomnenjske ankete napovedovale preboj v Državni zbor ali pa so bile blizu potrebnemu odstotku glasov. Programi strank Sloveniji napovedujejo prehod v zeleno prihodnost, saj kar polovica programov govori o zelenem gospodarstvu ali našteva ukrepe, ki vodijo v nizkoogljično družbo. Vseeno kar nekaj predlogov v programih zbuja skrb.

Pojasnilo za preprečevanje nadaljnjih napačnih interpretacij analize o zelenih delovnih mestih

Zasledili smo članek Enajst milijard evrov za 100.000 zaposlitev, ki je bil 21. junija 2014 objavljen na spletni strani Dnevnika (tukaj). V članku novinar Igor Dernovšek povzema napovedi vlade, strank, združenj in organizacij o potencialih novih delovnih mest v Sloveniji.

Preberemo lahko tudi naslednji stavek: »Kot da to ne bi bilo že dovolj, se je oglasila še nevladna organizacija Umanotera in ugotovila, da lahko v prihodnjih šestih letih ustvarimo celo 250.000 zelenih delovnih mest,« ki pa je napačno povzet iz analize Zelena delovna mesta: stanje, potenciali, dobre prakse. Napačno interpretacijo analize smo zasledili tudi v predvolilnih debatah, zato v izogib nadaljnjemu širjenju te informacije objavljamo kratko pojasnilo.

Plastične vrečke predstavljajo veliko okoljsko grožnjo. Samo v EU vsak Evropejec porabi 200 plastičnih vrečk na leto. Plastične vrečke v povprečju uporabljamo zelo kratek čas, približno 20 minut. V naravi pa traja več stoletij, da se plastične vrečke razgradijo.

Plastične vrečke in druge smeti so smrtonosne za morsko življenje. Sonce razgradi plastiko v manjše delce, ki plavajo po vodi. Predvsem so usodne za morske ptice, želve, kite. Te pogosto zamenjajo plastične delce, ki plavajo v vodi za hrano.

Sonce na zemlji v eni uri ustvari dovolj energije za oskrbo celotnega planeta za eno leto. Nadine May je pripravila zanimiv prikaz koliko površine s solarnimi paneli bi bilo dovolj za oskrbo celotnega planeta z električno energijo.

Iz fotografije je razvidno kolikšna površina bi bila potrebna (in njena okvirna lokacija) za oskrbo planeta z električno energijo. Veliki kvadrat prikazuje površino, ki bi bila potrebna za oskrbo celotnega planeta, srednji kvadrat prikazuje površino potrebno za oskrbo EU in najmanjši za oskrbo Nemčije.

Novi avtomobili, prodani v Evropski uniji leta 2013, so štiri odstotke čistejši kot tisti, prodani leto prej, razkrivajo podatki raziskave Evropske agencije za okolje (EEA). Okoljevarstvene organizacije opozarjajo, da gre pri tem za veliko zavajanje.

Povprečen avtomobil, prodan v Evropski uniji, v zrak na prevoženi kilometer izpusti 127 gramov ogljikovega dioksida, kar je kazalnik, da bodo avtomobilski proizvajalci zlahka dosegli zgornjo zakonsko predpisano mejo, ki določa, da morajo biti emisije CO2 do leta 2015 v povprečju omejene na 130 gramov.

Današnje poročilo [1] mednarodnih nevladnih organizacij Friends of the Earth Europe, Transport & Environment, Sierra Club and Greenpeace razkriva, da vladi Združenih držav Amerike in Kanade izkoriščata potekajoča trgovinska pogajanja za pritiske nad Evropsko unijo, da bi le-ta uničujočim katranskim peskom dovolila neoviran dostop do trga.

Pogajanja med EU in ZDA glede Čezatlantskega trgovinskega in naložbenega partnerstva (TTIP) se v tem tednu nadaljujejo, medtem ko raziskava evropskih in severnoameriških okoljskih organizacij razkriva, kako sta Kanada in ZDA izrabljali pogajanja za pritisk na Evropo, da bi oslabila svojo podnebno politiko.

Zaradi vpliva človeka imamo danes na našem planetu veliko živalskih in rastlinskih vrst, ki so na robu izumrtja. Med njimi je tudi orjaški panda.

Center za vzrejo in raziskovanje orjaških pand v Čengduju ni edini, je pa zagotovo največji. Njegova posebnost je v tem, da pandam, ki so v ujetništvu, skušajo ustvariti okolje, čim bolj podobno naravnemu, ki počasi, a vztrajno izginja zaradi kmetijstva, krčenja gozdov, industrializacije, onesnaževanja in na splošno slabega ravnanja z naravo, v kateri po ocenah znanstvenikov živi okoli 3.000 pand.

»BIG JUMP« in različne čezmejne prireditve na Muri v UNESCO-vem čezmejnem rezervatu biosfere Mura-Drava-Donava

WWF je skupaj s številnimi lokalnimi nevladnimi organizacijami obeležil drugo obletnico dneva »Evropske Amazonke« z različnimi dogodki na naravnih nabrežjih reke Mure. Slovenija se je tako z pridružila na tisoče ljudem po vsej Evropi, ki so istočasno skočili v svoje reke, da opozorijo na potrebo po zaščiti naših voda in pošljejo sporočilo o visoki ekološki vrednosti mokrišč in živih rek v nasprotju z mrtvimi kanali, ki služijo samo za navigacijo in proizvodnjo električne energije.

Konferenca za medije jutri opoldne, na voljo spremljanje v živo - Umanotera bo koordinirala zbiranje podpisov v Sloveniji, začenjajo septembra

Koalicija 136 evropskih civilnodružbenih organizacij bo jutri, 15. julija, na Evropsko komisijo vložila prijavo evropske državljanske pobude (ECI) glede prostotrgovinskega sporazuma TTIP (Čezatlantsko trgovinsko in naložbeno partnerstvo) in CETA (trgovinski sporazum s Kanado). Ob tem bodo ob 12. uri v Bruslju organizirali konferenco za medije, ki jo lahko spremljate v živo na tem spletnem naslovu: http://www.stop-ttip.org/.

Planinska zveza Slovenije (PZS) je v soboto, 5. julija 2014, uspešno izvedla 2. Tončkov dan. 57 markacistov iz 21 planinskih društev je urejalo planinske poti na območju Posočja. PZS je kot zmagovalka natečaja v sklopu akcije Star papir za novo upanje 2014, ki je potekala v organizaciji Ekologov brez meja in podjetja Dinos, prejela 40 % (2300 €) od zbranega starega papirja.

Projekt sanacije planinskih poti je bil najboljši predlog na natečaju za odpravljanje škode velike naravne nesreče, ki je februarja zajela vso Slovenijo. Prejeta sredstva so pri PZS namenili urejanju poti na območju Posočja v sklopu 2. Tončkovega dneva.

V Koper konec julija prihaja Greenpeace-ov mavrični bojevnik, jadrnica Rainbow Warrior III, ki je med najbolj prepoznavnimi plovili na svetu. V petek, 25. julija dopoldne  Greenpeace na ladji organizira predstavitev za novinarje in vabljene goste, popoldne in v soboto, 26. julija, pa bodo organizirani brezplačni vodeni ogledi za obiskovalce.

Rainbow Warrior je v veliki meri energetsko samozadostno plovilo, kar pomeni, da veliko energije, ki jo porablja, samo ustvari. V Slovenijo prihaja predvsem v znak podpore lokalni Greenpeaceovi kampanji »Sonce je zastonj«, ki promovira širitev uporabe obnovljivih virov energije.

Pridobivanje energije s pomočjo vetrnih elektrarn (VE) je načeloma resnično čista energija v kolikor zanemarimo njihov vpliv na zdravje ljudi. Tako na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Slovenije kot v Svetovi zdravstveni organizaciji ugotavljajo, da imajo delujoče vetrnice negativne vplive na zdravje ljudi, če so postavljene preblizu bivališč.

V slovenski zakonodaji ni navedenih določil za postavitev vetrne elektrarne, ki bi opredelila razdaljo med VE in stanovanjskim objektom, ki bi bila varna in ne bi imela vpliva  na zdravje ljudi. To področje ni zakonsko urejeno.

Mestni svet Mestne občine Ljubljana (MOL) je včeraj potrdil Strategijo ravnanja z odpadki, oziroma Zero Waste načrt, za obdobje 2014–2035. Vizija MOL je postati občina, ki z viri ravna gospodarno in trajnostno, kjer nastajajo zelena delovna mesta ter kjer dragoceni viri ne končajo na odlagališču in hrana ne med odpadki. Sprejem načrta je eden od korakov v postopku vstopanja občine v nacionalno in evropsko mrežo skupnosti na poti do Zero Waste.

V Evropi je že 20 nacionalnih Zero Waste organizacij ter več kot 300 lokalnih skupnosti združenih v mrežo Zero Waste Europe. Konec januarja letos so Ekologi brez meja preko programa Zero Waste Slovenija postali nacionalna organizacija za Slovenijo, ki bo preverila načrt MOL in nato predlagala sprejem občine v evropsko mrežo Zero Waste. Predvidoma jeseni bi Ljubljana že lahko postala nova članica mreže in s tem tudi prva evropska Zero Waste prestolnica.

Zeleni Slovenije so danes v Štanjelu sprejeli Deklaracijo o trajnostni in učinkoviti rabi vode v Sloveniji. Na državljanskem forumu v organizaciji Zelenih Slovenije in Zelene akademije Slovenije je bil v vlogi enega izmed predavateljev tudi zaslužni univerzitetni profesor dr. Mitja Rismal. Ta je med drugim izpostavil pomen varstva voda v Sloveniji, saj je to daleč najcenejši način zagotavljanja zdrave pitne vode. Po njegovem je dobro okolje z zdravo vodo in hrano pogoj  za splošni gospodarski in kulturni razvoj ter neodvisnost slovenske države.

Predsednik Zelenih Slovenije Vlado Čuš pa je izpostavil nujo, da voda ostane osnovna človekova pravica in jo je potrebno zapisati v Ustavo RS. Vodna infrastruktura v Sloveniji je v veliki meri zastarana, vodna stroka je razdrobljena, horizontalna povezava resorjev odgovornih za vodo in naravne vire pa je v Sloveniji pomanjkljiva in brez osebne odgovornosti. Potreben je nov, inovativni pristop pri uporabi vode v gospodarske dejavnosti, ki lahko da številna nova zelena delovna mesta.

Umanotera in eTRI na poti do prve pravične banke pri nas - Potrebujemo več informiranja in ozaveščanja, da utrdimo zaupanje javnosti v novo finančno institucijo

Obsedenost z dobičkom, korupcija in slabo obvladovanje tveganja so povzročili izjemno nezadovoljstvo z bančnim sistemom, ki ne ponuja prave alternative. Zato so v Umanoteri, Slovenski fundaciji za trajnostni razvoj, in razvojni zadrugi eTRI začeli s projektom Pravična banka, s katerim nameravajo ustanoviti prvo pravično banko pri nas. Po podatkih javnomnenjske raziskave Inštituta za analizo trga in medije Mediana idejo o ustanovitvi pravične banke podpira visok delež prebivalstva, zato je razmislek o njeni ustanovitvi potreben in na mestu, a potrebujemo še veliko ozaveščanja in več zaupanja.

Pet strank kandidatk na prihajajočih predčasnih državnozborskih volitvah je podpisalo Zaveze za Trajnostni razvojni podvig 2014-2018, ki jim jih je 24. junija poslala Mreža Plan B za Slovenijo. S tem zagotavljajo, da bodo podprle zapis trajnostnega razvoja v ustavo in prehod v zeleno gospodarstvo ter vzpostavile Službo vlade za trajnostni razvoj, postopno ukinile okolju škodljive subvencije in ohranjale biotsko raznovrstnost.

K spodbujanju in utrjevanju trajnostnega razvoja so se zavezale stranke Združena levica, Verjamem, Državljanska lista, Slovenska nacionalna stranka in Piratska stranka. Stranka Nova Slovenija je podpisala eno zavezo (podpora prehodu v zeleno gospodarstvo). Podpisi zavez so na voljo na tem spletnem naslovu.

Alpe Adria Green (AAG), Mednarodno društvo za varstvo okolja in narave, ki deluje v javnem interesu je na podlagi Zakona o varstvu okolja in Zakona o splošnem upravnem postopku na Ministrstvo za kmetijstvo in okolje - AGENCIJO REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE (ARSO) dne 01.07.2014, vložilo zahtevo za vstop v postopek za izdajo okoljevarstvenega soglasja za poseg ureditve sortirnice nenevarnih odpadkov v primeru Papir Servisa d. o. o., Ljubljana.

V AAG izkazujemo v tem primeru pravni interes za vstop v postopek v naslednjih točkah:

- kršitev slovenske, evropske zakonodaje, Ustave Republike Slovenije in mednarodnih pogodb ter konvencij

Ljubljana je osvojila naziv zelena prestolnica Evrope za leto 2016. Nagrado podeljuje Evropska komisija.

Zmagovalca je na slovesnosti v Köbenhavnu, sicer letošnji zeleni prestolnici Evrope, razglasil evropski komisar za okolje Janez Potočnik. "V veliko veselje mi je razglasiti Ljubljano za zeleno prestolnico Evrope za leto 2016," je poudaril Potočnik, ki je izpostavil, da je tudi sam prebivalec Ljubljane. Mestu je za njegove okoljske dosežke čestital "z neizmernim ponosom".

Umanotera je ponovno, tako kot ob vseh državnozborskih volitvah, prepoznala pomembnost civilnega dialoga o trajnostnem razvoju in zelenem razvojnem preboju. V predvolilnih soočenjih in odstiranjih, ki jih vsak po svoje pripravljate v vaših medijih, imate možnost kandidate povprašati tudi o teh temah.

Od znanih obrazov želimo kot volivci slišati, zakaj so ravnali tako, kot so ravnali, in ali bi iz današnje perspektive kaj naredili drugače. Za nove obraze nas zanima, kako bi se zadev lotili, če bi bili julija izvoljeni. Od vseh pa želimo slišati, kako se bodo v primeru izvolitve spopadli z močnimi, dobro organiziranimi vplivnimi skupinami (lobiji) in kako bodo zagotovili javni interes.

Zavržki hrane nastajajo po vsej verigi: pri pridelovalcu, predelovalcu, logistiku, trgovcu, potrošniku. Stroški zavržene hrane so ogromni, saj samo pri nas letno izgubimo kar 200 milijonov evrov. Z zunanjimi stroški – gorivo, voda, transport in prodaja – se približamo milijardi evrov. Z racionalnim vedenjem lahko veliko prihranimo: v podjetjih, doma in državnem proračunu. Omejene finančne in človeške vire moramo smotrno usmeriti v končni rezultat – zmanjšanje količin zavržene hrane.  Zato sodeluj v anketi o zavrženi hrani!

Projekt Volk sit, koza cela – Za Slovenijo brez zavržene hrane ima osnovni cilj povezati vse akterje v prehranski verigi v nacionalno platformo, vzpostaviti podporno okolje s spletnim portalom ter s pomočjo komunikacijske kampanje ozavestiti gospodinjstva in šolarje. Da bomo lahko kakovostno usmerjali svoje delo, potrebujemo vpogled v navade in vedenjske vzorce ravnanja s hrano doma, v restavracijah, menzah, trgovinah in kmetijah. Zato v prihodnjih tednih izvajamo spletno anketo s celovitim vprašalnikom. Pri izbranih akterjih bomo izvedli pilotne preglede o točkah nastajanja zavržene hrane in odpadkotvornih praks.

Poziv za podpis petih zavez kandidatom na državnozborskih volitvah - Trajnostni razvoj si zasluži mesto v ustavi

Mreža Plan B za Slovenijo, ki združuje 27 organizacij, je političnim strankam pred državnozborskimi volitvami predlagala sprejetje petih Zavez za uresničenje trajnostnega razvojnega podviga Slovenije 2014-2018. Zaveze povzemajo ključne vzvode politike, da podpre trajnostni razvojni podvig v prihodnjem mandatu, ki je po mnenju predlagateljev najboljši odgovor na vse aktualne gospodarske, politične in okoljske izzive slovenske politike.

Predsednica vlade Alenka Bratušek na vrhu EU 26. in 27. junija zastopa državljane Slovenije, zato je pomembno, da upošteva njihovo mnenje.
Evropski voditelji bodo 26. in 27. junija v Bruslju razpravljali o strategijah za povečevanje energetske neodvisnosti in o podnebno-energetski politiki EU do leta 2030.

Z namenom, da bi zagotovili ustrezno zastopanje prebivalcev Slovenije, je Greenpeace naročil javnomnenjsko raziskavo, v kateri je bilo ugotovljeno, da večina Slovencev podpira napredne podnebno-energetske cilje EU in Slovenije. 90 % je tudi prepričanih, da bi morala naslednja vlada za izhod Slovenije iz krize in ustvarjanje delovnih mest vlagati v obnovljive vire in energetsko učinkovitost.