Norveška bo plačala še zadnjih sto milijonov dolarjev Braziliji in s tem celotno vsoto izplačil zaokrožila na milijardo dolarjev, s čimer želi nagraditi upad krčenja pragozda v porečju Amazonke.

Braziliji je uspelo več kot preseči cilj ohranjanja amazonskega pragozda, saj je stopnjo krčenja gozdnih površin zmanjšala za 75 odstotkov. S tem je tudi izpolnila pogoje dogovora za obdobje med letoma 2008 in 2015, ki je bil namenjen ohranjevanju tropskega gozda in zmanjševanju negativnih posledic za podnebne spremembe.

Polovica članic Evropske unije se je že odločila za geografsko izključitev svojega ozemlja iz pridelave gensko spremenjenih rastlin (GSR), s čimer so zadali velik udarec biotehnološki industriji.

Do zdaj je 14 držav članic Bruslju sporočilo, da bodo agrikulturnim multinacionalkam, ki vključujejo Monsanto, Dow, Syngenta in Pioneer, vložile zahtevo za geografsko izključitev. Prošnji Latvije in Grčije sta bili že sprejeti, če se ta vzorec razširi, pa bosta približno dve tretjini prebivalstva Unije - in njenih obdelovalnih površin - brez gensko spremenjenih rastlin.

Vladni odbor za gospodarstvo je sprejel zahtevo za geografsko izključitev celotnega ozemlja Slovenije iz pridelave osmih gensko spremenjenih organizmov (GSO), kar omogoča nedavno sprejeti zakon o prepovedi njihove pridelave v Sloveniji.

DZ je sredi septembra sprejel zakon o omejevanju ali prepovedi pridelave gensko spremenjenih rastlin, ki omogoča dve vrsti zaščite, tako geografsko izključitev Slovenije iz dovoljenja za pridelavo gensko spremenjenih rastlin, ki jih odobrijo na evropski ravni, kot prepoved njihove pridelave.

Čeprav verski fundamentalisti trmasto verjamejo, da je Zemlja stara nekaj tisoč let, v to pa skušajo prepričati še druge ljudi, kar dokazuje število naivnih in vraževernih ljudi na tem svetu, se je pred 254 milijoni let na našem planetu dogajalo nekaj katastrofalnega. Takratno množično izumrtje vsega živega pomeni, da je izginilo z obličja Zemlje približno 96 % vseh morskih prebivalcev in več kot 70 % navadnih prebivalcev, ki so naseljevali kopno.

Do izumrtja je prišlo v manj kot 100 tisoč letih, kar je, geološko gledano, skoraj v trenutku. In kako se je takrat vse skupaj začelo? Najprej je bilo tam veliko, zelo veliko – ogljikovega dioksida. Zlasti v oceanih. Temperatura oceanov je kajpak naraščala in naraščala, oceani pa so bili tudi vse bolj kisli. Zveni znano, kajne? Pa pravijo ljudje, da radikalne spremembe niso možne in da sveta ni mogoče spremeniti! Res je, da se svet lahko spremeni v trenutku.

Kot ste lahko prebrali v enem od prejšnjih besedil, je bila Slovenija ena od zadnjih držav, ki je sprejela homeopatijo, ko gre za zdravje ljudi. 

Povsem drugačna je zgodba o homeopatskem reševanju težav z rastlinami. Že pred skoraj petdesetimi leti so društva za biodinamiko po vsej Sloveniji začela uporabljati potencirane pripravke proti škodljivcem. Ti sicer niso bili širše dostopni in v prodaji, vendar je skoraj tri tisoč članov različnih društev (toliko jih je leta 2015) metodo poznalo in jo tudi s pridom uporabljalo.

Vmesni pregled strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020 kaže, da v EU nismo zaustavili negativnega trenda upadanja biotske raznovrstnosti
Vmesni pregled strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020, ki ga je danes objavila Evropska komisija, kaže, da v zadnjih letih ni bil dosežen bistven napredek za zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti in obnovitev ekosistemov. Neustrezno izvrševanje obstoječe zakonodaje in povečani pritiski s strani kmetijstva sta označena kot glavna vzroka za izgubo narave (1).

Strategija EU, ki je bila s strani držav članic EU potrjena v letu 2011, vključuje šest glavnih ciljev, ki morajo biti izpolnjeni, v kolikor želimo zaustaviti propadanje evropskih živalskih in rastlinskih vrst, ki so bistvenega pomena za zagotovitev našega preživetja in trajnostni razvoj naše celine. Po štirih letih lahko ugotovimo, da je na področju vseh ciljev, razen enega, napredek nezadosten. Pri nekaterih ciljih, kot na področju kmetijstva in gozdarstva, ni videti sploh nikakršnega napredka. Politično ukrepanje glede teh vprašanj je zelo pomanjkljivo. Nedavno se je morala vlada Velike Britanije zagovarjati na sodišču saj so jo WWF in druge nevladne organizacije (2) tožile zaradi njene nezmožnosti rešitve problema razpršenega onesnaževanja v kmetijstvu, ki ogroža obnovo naravnih habitatov.

(starec:) Pozdravljen, mladi mož. Danes si videti ves nov.
(Tomaž:) Dobro opazuješ, stari. Za tole srajco in copate sem dal tako malo keša, da se mi kar smeji. Človek bi rekel, da nisem plačal niti stroškov materiala. Je pa res kul, da se da zadnje čase kupiti stvari po takšni ceni.

Videti je, da ti to zelo ugaja.
Kaj bi mi ne! Tako se da kar nekaj privarčevati. Če cvenka nimaš dosti, ti to že kaj pomeni, ne?

Na kratek rok morda to celo drži, na dolg rok pa ne bi rekel.
Kako to misliš?

Kadar naletiš na kak neobičajen pojav, se je dobro vprašati, kakšen trik se skriva za njim. In tule je skrit trik, ki ni prav nič razveseljiv.
Zdaj te pa res ne razumem. Malo razloži. Jaz bom pa medtem zehal, da bom bolj odprte glave.

Ob predlogu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za vladno obravnavo predloga Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije

MKGP je 22. septembra vložilo v vladno obravnavo predlog Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti RS, ki predstavlja podlago za ustanovitev gospodarske družbe z omejeno odgovornostjo za upravljanje gozdov v državni lasti. Koalicija za gozd opozarja, da predlog Zakona ni primeren za obravnavo, saj manjkajo ključni dokumenti, na podlagi katerih bi bilo mogoče kvalificirano oceniti njegovo strokovno ustreznost, javnofinančno racionalnost, izvedljivost in korupcijsko tveganje.

V novem predlogu MKGP ni upoštevalo pomembnih predlogov strokovne javnosti, s počasnim delom pa povzroča časovni pritisk, ki ogroža sprejetje optimalnega modela. Koalicija za gozd predlaga, da se MKGP nemudoma loti celostne prenove gozdne zakonodaje in spremembo ureditve gospodarjenja z gozdovi v lasti RS uredi z novelacijo Zakona o gozdovih.

Nevladni organizaciji Greenpeace in Focus sta v okviru javne obravnave Predloga usmeritev za pripravo Energetskega koncepta Slovenije (EKS), ki ga je oblikovalo Ministrstvo za infrastrukturo (MzI), oddali svoje uradne komentarje. Organizaciji ugotavljata, da trenuten predlog, ki neupravičeno favorizira jedrsko energijo, ne zagotavlja potrebnega prehoda v sistem, ki bi temeljil na načelu ''energetska učinkovitost na prvem mestu'' in uveljavljanju obnovljivih virov energije (OVE).

Predlog temelji na neosnovani oceni razvoja tehnologij, se izogne vprašanju okoljske in družbene sprejemljivosti jedrske energije, ter bi nas namesto k obnovljivi, decentralizirani in bolj demokratični energetski prihodnosti, vodil v širjenje jedrskih kapacitet.

Ekologi brez meja so na Konferenci o prihodnosti odpadne hrane v Sloveniji predstavili Deklaracijo za Slovenijo brez zavržene hrane. Poziv za odgovorno ravnanje s hrano v državi nagovarja živilsko-predelovalno industrijo, trgovino, vlado, lokalne skupnosti in vse, ki jim ni vseeno, kako ravnamo s hrano.

Vladi predlagajo, da ukrepa s sprejemom nove hierarhije ravnanja s hrano, ki danes končna v odpadkih. Slovenija nujno potrebuje tudi jasen cilj zmanjšanja količin odpadne hrane za najmanj 50 % do leta 2025. Stabilna samooskrba, krepitev ekološkega kmetijstva in skupnostno ukrepanje so pogoji za izpolnitev predlaganega cilja.

Prilagojena je večini električnih vozil na tržišču, baterije pa napolni do 80 odstotkov le v dobrih 20-ih minutah. Električna vozila so tako slovenskim voznikom bližje kot kdaj koli, da pa bo razvoj domače elektromobilnosti in nizkoogljične družbe še hitrejši, skrbijo ključna podjetja, ponudniki in podporniki infrastrukture in predstavniki znanstveno-akademske sfere združeni v Sekcijo trajnostna mobilnost CER.   

Hitro polnjenje voznikom električnih vozil ponuja še več udobja, s čimer je električna mobilnost končnim uporabnikom danes res bližje kot kdajkoli. Hitro polnjenje vozila BMW i3 traja 25 minut.Polnilnica omogoča preprosto in uporabniku prijazno polnjenjeUniverzalna hitra polnilnica je povsem primerljiva s tistimi, ki bodo kmalu stale na slovenskem avtocestnem križu. Omogoča preprosto polnjenje vseh vrst električnih avtomobilov s tremi različnimi kabli s pripadajočimi priključki.

Tretja izdaja priljubljenega glasila ponuja alternativne oblike potrošnje za manj okoljske škode in slabe vesti
Slovenci kupujemo čedalje več lokalno pridelanih izdelkov, a ti le redko zaidejo na police slovenskih supermarketov. To je eno od sporočil ravnokar izšle tretje izdaje glasila Etični potrošnik s podnaslovom Superpravično?, s katerim želijo v društvu Focus približati koncepte etičnega (ne)nakupovanja širši javnosti ter pokazati, da lahko naše nakupovalne potrebe zadovoljimo tudi na alternativne načine: z domačo izdelavo, z izdelki iz druge roke, z izdelki pravične trgovine ali pa preprosto z brisanjem za življenje nepotrebnih želja.

»Pa smo ga dočakali, Etičnega potrošnika namreč. Vsaj na papirju,« so uvodne besede predsednice društva Focus [1] Žive Gobbo, s katerimi se veseli tretje izdaje tudi v preteklosti zelo priljubljenega glasila in poudarja: »Kljub temu, da etična potrošnja danes ni aktualna v obliki, kakršne smo si želeli, je vsaj toliko popularna, da ljudi zanima. Tudi zato, ker je še vedno potrošnja. Pogosto ne gre toliko za etiko kot za uveljavljeno potrošnjo, ki pa bi morda le malo manj uničevala oz. manj zbujala občutek slabe vesti.«

Greenpeace je izdal prelomno poročilo, ki predvideva, da je 100 % obnovljiva energija za vse dosegljiva do leta 2050 in je tudi edini način, kako preprečiti najbolj katastrofalne posledice podnebnih sprememb. Poročilo Energy [R]evolution, ki je bilo narejeno v sodelovanju z Nemškim vesoljskim centrom (DLR), predvideva, da bodo potrebne investicije za prehod v 100 % obnovljivo energijo več kot pokrite s prihodnjimi prihranki pri stroških goriva.

Glede na scenarij Energy [R]evolution 2015 bo v energetskem sektorju ustvarjenih več delovnih mest – le solarna industrija bi v prihodnosti zaposlovala toliko ljudi kot jih premogovna industrija danes. Fotovoltaična industrija bi lahko zaposlovala 9,7 milijonov ljudi do leta 2030, več kot 10-krat toliko kot jih zaposluje danes. Število delovnih mest v vetrni energiji bi lahko v istem obdobju naraslo na 7,8 milijonov.

Pred nekaj dnevi sem prejela klic ponudnika mobilnih storitev. Prijazno so mi razložili, da zdaj v akciji ponujajo cenejše pakete in pričeli smo se pogovarjati o spremembi. Ko seveda naletimo na obvezni pogoj: še brezhibno delujoči mobilni telefon moram zamenjati z novim, ki mi ga zaračunajo samo en evro. Sem zagovornica družbe brez odpadkov in krožnega gospodarstva. Zato je sledilo vprašanje: zakaj bi telefon morala zamenjati, če ta še vedno brezhibno deluje? Da so pogoji taki, so mi odgovorili in brez novega telefona ne morem dobiti tega paketa. Lahko pa drugega, dražjega. Da nov telefon za en evro lahko preprosto spravim v predal.

Pokrajina Madre de Dios leži na centralno - vzhodni strani Peruja ob meji z Brazilijo in sodi v gornje porečje Amazonke. Vode od tu tečejo preko skoraj celega najširšega dela južno ameriške celine. Madre de Dios velja za epicenter biološke raznovrstnosti. Na svetu obstaja približno 250.000 vrst rastlin, od katerih jih tam najdemo 60.000. Gozdove še vedno naseljujejo plemena domorodnih prebivalcev. Številna med njimi živijo v prostovoljni izolaciji.

Prekomerni ribolov in slabo zdravje oceanov ogrožajo človeško oskrbo s hrano - trend se mora obrniti

WWF-ovo »Poročilo o plavem planetu« kaže, da so v zadnjih štirih desetletjih populacije nekaterih rib upadle za 75 odstotkov

Objavljeno poročilo svetovne organizacije za varstvo narave WWF navaja, da so populacije rib, ki so ključnega pomena za varnost čoveške preskrbe s hrano, v velikem upadu po vsem svetu. Čeprav so statistike dokaj negativne, WWF-ovo »Poročilo o plavem planetu« kaže, da je te trende mogoče obrniti in navaja potrebne rešitve.

Po podatkih organizacije Transport & Environment (T&E), vsak večji proizvajalec avtomobilov prodaja dizelske avtomobile, ki na cesti presegajo mejne vrednosti EU za onesnaževanje zraka. Vsi novi dizelski avtomobili so namreč morali s 1. septembrom izpolniti avtomobilski standard za emisije Euro 6, dosegel pa ga je le eden od desetih preizkušenih.

V povprečju novi dizelski avtomobili v EU onesnažujejo zrak petkrat bolj od dovoljenih količin. Rezultati analize so zbrani v novem poročilu Don't breathe here, v katerem je T&E analiziral vse najnovejše podatke o kršitvah zakonodaje EU glede onesnaževanja zraka s strani avtomobilov. Med njimi je se je najslabše odrezal Audi, katerega emisije so 22–kratno presegle dovoljeno mejo.

Živimo v dobi, ko je vse bolj ali manj regulirano. Kamor koli se obrnemo, se spotaknemo ob uredbe, navodila, zakone, predpise ali smernice. Prišli smo že tako daleč, da mora biti hrana na policah ravno prav velika, ima natančno predpisano obliko in barvo in je zrasla s pomočjo ravno pravih pesticidov. Zdi se, da imamo vsega v obilju, le čisto preproste zdrave pameti vedno manj.

Ali res rabimo drage in obsežne študije, ki nam povedo, da so plastične vrečke za enkratno uporabo škodljive okolju in da bi bilo potrebno njihovo uporabo omejiti? Da pravzaprav sploh niso nujno potrebne? Ali se raje zanesemo kar na zdravo pamet? Nekateri smo že toliko v letih, da se spomnimo kako nekoč pač takih vrečk ni bilo. In smo vseeno hodili po nakupih.

Tehnološki privrženci radi kupujemo nove naprave od telefonov, tablic, prenosnikov in še več. Žal pa se te naprave s časom upočasnijo. Toda najhuje je, da trajanje baterije že po dveh letih pade pod polovico. Kako lahko ponovno vdihnemo nekaj življenja v svoje stare naprave?

Menjava baterije je možnost, ki jo spregleda kar večina Slovencev. Večina raje trpi slabše delovanje ali pa kar kupi novo napravo. Toda zakaj bi zapravljali večje količine denarja, če lahko preprosto obnovimo stare naprave. Tudi če jih imate namen prodati, bo vaša naprava bolj vredna z brezhibno delujočo baterijo.

V evropskem raziskovalnem centru, EU JRC, so objavili novo študijo na temo količin odpadne hrane. Po njihovi oceni povprečen Evropejec zavrže za 123 kilogramov hrane ali 16 % vse hrane, ki doseže potrošnike. Po njihovi oceni se bi lahko skoraj 80 % te hrane izognili, to je 97 kilogramom. To pomeni, da na ravni EU zavržemo 47 milijonov ton hrane, kateri bi se lahko izognili z metodami dobrega gospodarja in spremembami v ravnanju s hrano. Za razliko od preteklih študij, so strokovnjaki EU JRC ocenili še porabo vode in dušika za proizvodnjo te hrane.

Študija z naslovom Lost water and nitrogen resources due to EU consumer food waste temelji na podatkih iz Velike Britanije, Nizozemske, Danske, Finske, Nemčije in Romunije, med katerimi sicer obstajajo bistvene razlike v vzorcih potrošnje zaradi različnih življenjskih stilov in kupne moči.

Ekologi brez meja in Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije pripravljamo konferenco o krožnem gospodarstvu, ki bo 3. novembra 2015 potekala na Brdu pri Kranju. Odgovorila bo na dve ključni vprašanji za Slovenijo: bomo zgodbe krožnega gospodarstva soustvarjali ali zgolj opazovali; in če se odločimo za takšen prehod, kako ga bomo izvedli in kaj za to potrebujemo?

Evropska komisija je lani objavila sveženj o kožnem gospodarstvu, ki se ga je nova komisija odločila do konca leta 2015 nadgraditi z ambicioznejšim predlogom. Maja letos je Komisija objavila Kažipot za prehod v krožno gospodarstvo, konec maja pa odprla javno posvetovanje, ki se je zaključilo konec avgusta. Medtem nekatere države, regije in podjetja v modelu že prepoznavajo priložnosti.

Z novim šolskim letom, se je letos že šestič zapored začel vseslovenski natečaj Planetu Zemlja prijazna šola/vrtec, ki ga izvaja društvo Planet Zemlja, katerega poslanstvo je komuniciranje okoljevarstvenih tem. Natečaj, ki ga društvo izvaja z vrtci, osnovnimi in srednjimi šolami, sodelujočim ponuja vrsto zanimivih projektov, skozi katere mladi pridobivajo nova znanja.

S projektom želi društvo doseči, da bi odgovoren odnos do sočloveka, vseh živih bitij in narave, postal način življenja prihodnjih generacij. Doslej je v natečaju sodelovalo prek 300 zavodov ter 45.000 sodelujočih otrok, mentorjev, staršev in drugih zaposlenih v zavodih iz vseh regij Slovenije.

Obujanje tradicionalnih znanj in veščin kot odgovor na sodobne socialne, ekonomske in okoljske izzive 
Globalizirana sodobna družba in gospodarstvo s svojo hiperprodukcijo, prevlado velikih proizvodnih in trgovskih korporacij, individualizmom, obravnavanjem delovne sile kot samo še enega blaga na »vsemogočnem« prostem trgu ter podivjanim potrošništvom povzročata izginjanje tradicionalnih veščin in znanj ter odtujevanje delavca od svojega dela, siromašita raznolikost in predstavljata na videz nerešljiv problem za omejene naravne vire našega planeta. Kot kažejo navdihujoči primeri iz letošnjega Umanoterinega Kataloga trajnostnih skupnostnih praks, se je pri iskanju učinkovitih odgovorov na mnogo tovrstnih izzivov včasih treba ozreti tudi v preteklost.

Oživljanje, razvoj in izmenjava tradicionalnih znanj in veščin na eni strani prispevajo k ohranjanju kulturne dediščine, prenosu znanj ter krepitvi identitete lokalnih skupnosti, na drugi strani pa lahko predstavljajo tudi učinkovit način za spodbudo ustvarjalnega dela, medgeneracijskega sodelovanja in zavedanja o pomenu (lokalne) kulturne in naravne dediščine.

Britansko državno podjetje, ki skrbi za javno cestno omrežje Highways England je predstavilo nadvse zanimivi projekt, ki bo nedvomno pripomogel k večjemu povpraševanju po električnih avtomobilih.

Podjetje bo namreč še pred koncem avgusta pričelo s preizkušanjem prve ceste na svetu, ki bo poskrbela za to, da se bo električni avtomobil polnil med vožnjo. Polnjenje se bo kakopak odvijalo brezžično (brez kontakta med avtomobilom in cesto), in sicer s pomočjo indukcije.