V Ustavi ta pravica ni dovolj dobro definirana, hkrati pa smo priča pritiskom korporativnega kapitala na privatiziranje vseh viroh, ki imajo potencial zaslužka. 

Nekaj strašljivega se v Evropi in Sloveniji dogaja na področju oskrbe z vodo in vodnimi viri. 

PRAVICA ZA VODO TEMELJNA PRAVICA ČLOVEKA Povzetek iz revije Zarja, avtor Dejan Ogrinec

Že leta 2013 je skupina 35 koalicijskih poslancev vložila predlog za spremembo 70.člena Slovenske ustave, v katero bi se zapisalo, da ima vsakdo pravico do pitne vode in da se oskrba s pitno vodo za prebivalstvo opravlja kot neprofitna javna služba.

Biti zelen, bio ali eko pomeni predvsem dobro promocijo. To so ugotovila tudi podjetja, ki svoje izdelke vse pogosteje promovirajo s temi oznakami. Tako se na mnogih artiklih pojavljajo napisi kot “organsko”, “100% naravno”, “domače”, itd.

Problem teh je, da mnogokrat niso avtentični – prodajalci jih uporabljajo le zato, da pritegnejo pozornost. Kako torej ugotoviti, katere promocije so resnične in katere ne? Pripravili smo seznam nasvetov.

Ob Svetovnem dnevu mokrišč WWF Adria začenja kampanjo »Naše reke, naše bogastvo!«, s katero želi opozoriti na ogroženost sladkovodnih virov v Sloveniji in regiji

Znanstveniki so enotni, ko gre za neverjetno biotsko raznovrstnost Dinarskega loka, še posebno njegovih sladkovodnih ekosistemov. Reke, jezera in mokrišča v naši regiji so pod vse večjim pritiskom zaradi regulacije in izgradnje infrastrukture, kot so hidroelektrarne.

Da bi dvignili zavest o ekoloških storitvah, ki jih ohranjene reke in mokrišča nudijo ljudem, in izpostavili grožnje s katerimi se soočajo sladkovodni ekosistemi, WWF ob svetovnem dnevu mokrišč, 2. februarja, začenja kampanjo »Naše reke, naše bogastvo!«, ki se bo izvajala preko socialnih omrežij vse do Svetovnega dneva varstva voda, 22. marca.

Varčevanje z naravnimi viri in energijo je okoljski, gospodarski in etični imperativ. Je pa tudi kreativni izziv: kako zadostiti potrebam po izdelkih in storitvah ter dosegati boljšo kakovost življenja z manjšo porabo energije in materialov? Kako okoljske izzive preoblikovati v gospodarske priložnosti? Kako zmanjšati količine odpadkov in zagotoviti zadostne vire za prihodnje rodove?

Načela trajnostne proizvodnje in potrošnje živijo v treh zgodbah, ki jih je Umanotera predstavila v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse. Kulturno ekološko društvo Smetumet v prepoznavnem, oblikovalsko dovršenem in duhovitem slogu v slovenski družbi širi pripadnost ponovni uporabi in preprečevanju nastajanja odpadkov. Programsko orodje Varčni kuhar z omogočanjem boljšega načrtovanja obrokov v obratih javne prehrane pripomore k zmanjšanju količin odpadne hrane. Spletna platforma FoodPlus pa je namenjena prodaji prehranskih izdelkov, ki se jim izteka rok uporabnosti.

V proizvodih vodilnih znamk, ki izdelujejo oblačila za dejavnosti na prostem, so našli nevarne in obstojne kemikalije, ki ogrožajo zdravje ljudi in okolja. Kljub njihovim trditvam o trajnosti in ljubezni do narave blagovne znamke kot so The North Face, Patagonia, Mammut, Columbia in Haglöfs še vedno uporabljajo PFC-je, da bi njihovo opremo naredili nepremočljivo, razkriva novo poročilo Greenpeacea. Poročilo "Puščanje sledi. Skrite nevarne kemikalije v opremi za dejavnosti na prostem” je bilo danes predstavljeno na novinarski konferenci na ISPO v Münchnu, največjem sejmu v Evropi za dejavnosti na prostem.

Greenpeace je testiral 40 izdelkov, ki so bili kupljeni v 19 različnih državah, tudi v Sloveniji. Nevarni PFC-ji niso bili najdeni le v oblačilih, temveč tudi v čevljih, šotorih, nahrbtnikih, vrveh in celo v spalnih vrečah. Zgolj v štirih izdelkih PFC-ji niso bili zaznani. Čeprav je večina znamk javno izjavila, da več ne uporablja nevarnih dolgoverižnih PFC-jev, so bili ti v visokih koncentracijah še vedno najdeni v 18 izdelkih.

NOAA je tudi uradno potrdila, da se naš planet še nikdar v zgodovini ni tako hitro segreval, kot se je v letu 2015. Strokovnjaki pravijo, da je 0,13 stopinje Celzija grozljivo veliko in da se bomo "skuhali" hitreje, kot smo mislili.

Povsem razumljivo je in prav nič nenavadno, če povemo, da je bilo leto 2015 po temperaturah spet krepko nad dolgoletnim povprečjem. Kar bi moglo skrbeti vse pristojne inštitucije, vse vlade svetovnih držav in tudi vse nas, pa je danes uradno potrjen podatek Ameriške agencije za atmosfero in oceane (NOAA), da temperatura na površju našega planeta še nikdar ni tako hitro rasla, kot je letos.

V prostorih Vlade Republike Slovenije je potekal posvet za Slovenijo brez zavržene hrane. Udeleženci iz različnih sektorjev - od pridelovalcev, predelovalcev, trgovcev, komunalnih in raziskovalnih institucij, do humanitarnih in nevladnih organizacij - so enoglasno podprli idejo o nadaljnjem sodelovanju na področju zmanjševanja zavržene hrane.

Predsednik vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar je v uvodu poudaril: "Mene osebno zelo muči ta problem. Gre za primarno moralno vprašanje, za moralni problem, kjer smo vsi zavezani k ukrepanju." Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen je dodala, "da moramo ukrepati s preprečevanjem, spodbujanjem rabe odpadkov kot surovin ter zmanjšanjem odlaganja odpadkov." Urša Zgojznik iz Društva Ekologi brez meja je izpostavila potrebo po skupni platformi, javni zavezi deležnikov in predvsem novo hierarhijo ravnanja z odpadno hrano, "kjer poleg preprečevanja nastajanja dajemo prednost rabi viškov hrane za ljudi ter pouporabo v industriji in za krmo živali."

V okviru projekta FUSIONS so bili razviti preliminarni kriteriji za ocenjevanje socio-ekonomskih in okoljskih vplivov zavržene hrane. Sledi nekaj rezultatov posameznih analiz.

Emisij povezanih z zavrženo hrano v EU-28 je približno toliko kot celotnih izpustov toplogrednih plinov na Nizozemskem

Analiza je upoštevala celotni življenski krog odpadne hrane. Ubrali so dva pristopa: od spodaj navzgor s sledenjem indikatorskim izdelkom in obratno, z začetkom pri skupnih emisijah med posameznimi koraki proizvodnje. Čeprav sta oba dala podobne rezultate, je prvi bolj koristen za hitre ocene podnebnih vplivov, drugi pa bolj v smislu možnih ukrepov na ravni izdelkov in podaljšane proizvajalčeve odgovornosti. Z drugim pristopom je možno izračunat tudi vpliv odpadne hrane na zakisanje in evtrofikacijo voda.

Mreža slovenskih okoljskih nevladnih organizacij je bila vzpostavljena leta 2009 v okviru projekta Plan B za Slovenijo – Pobuda za trajnostni razvoj. Vendar sam začetek sega v leto 2007, ko je nastala Pobuda za trajnostni razvoj, Plan B za Slovenijo 1.0. Pobuda Plan B za Slovenijo je nastala kot odziv na vladni Plan A, na Resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007–2023, ki jo je Vlada RS sprejela 12. oktobra 2006, in sicer kot vizija alternativnega razvojnega scenarija za Slovenijo:

da postane država blaginje in kakovostnega življenja v dejavnem sožitju z naravo. Neformalno so se povezale NVO, ki so na nacionalni ravni delovale na področju varstva okolja in trajnostnega razvoja, rezultat takšnega povezovanja pa je bilo oblikovanje civilnodružbene platforme za trajnostni razvoj Slovenije.

Ali so sončne celice naša prihodnost? Če upoštevamo dejstvo, da je sončna energija glavni vir energije na Zemlji, potem brez dvoma. Energija, ki jo prejme Zemlja od sonca v času enega leta je kar dvakrat večja od vseh zalog premoga, nafte, zemeljskega plina in urana skupaj.

Bilo je samo vprašanje časa, kdaj se bo človeštvo dokopalo do rešitve, kako sončno energijo bolje izkoristiti. Leta 1839 je to uspelo francoskemu fiziku Alexandru Edmondu Becquerelu z odkritjem fotonapetostnega pojava, pri katerem fotonapetostna celica pretvori svetlobno energijo sončnega sevanja v električno energijo.

Sprožil je bliskoviti razvoj sončnih celic in s tem napredek v izrabi sončne energije. Izdelali so prve selenske sončne celice in solarne module iz silicijevih sončnih celic. Ustanovili so podjetja, ki so se ukvarjala izključno s proizvodnjo takšnih modulov in začela graditi prve fotonapetostne sisteme in sončne elektrarne.

Vlada je 23.12.2015 določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja in ga je posredovala v obravnavo Državnemu zboru RS po rednem postopku. (http://www.mop.gov.si/si/medijsko)

Spremembe zakona se nanašajo tudi na izdajo okoljevarstvenih dovoljenj, ki bi jih tudi ekološko sporna podjetja pričela pridobivati šele po tem, ko bi bilo že izdano gradbeno dovoljenje in bi bil ta ekološko sporen objekt že v fazi gradnje ali celo že zgrajen. To vse kaže na to, da imamo vlado, ki podpira razvoj ne glede na to, kakšne posledice bo to imelo za okolje in zdravje ljudi, samo da bi dosegla zadano rast gospodarstva, pa četudi bi bile zato potrebne žrtve.

Public Eye Award – nagrada očesa javnosti – je neslavna “nagrada” za hude kršitve v poslovnem okolju. Švicarski Greenpeace in organizacija Bernska deklaracija jo skupaj podeljujeta od leta 2005 naprej. Namen “nagrade” je izpostaviti hude nepravilnosti v delovanju korporacij in podjetij. Gre lahko za kršitve človekovih ali delavskih pravic, uničevanje okolja ali dejanja korupcije. Pri podeljevanju poleg strokovne žirije sodelujejo tudi nevladne organizacije. Civilna javnost ima možnost sodelovanja preko spleta.

Ideja o Public Eye Award se je začela že leta 1989. Ustvarjena je bila kot kritični odziv na vsakoletni Svetovni ekonomski forum (World Economic Forum – WEF), ki poteka v Davosu, v Švici in za katerega se je vedelo, da gosti nekatere sporne akterje. Leta 2000 je bila v Davosu uspešno organizirana prva Public Eye Award konferenca z naslovom Kdo vlada svetu? Nominacije in “nagrade” Public Eye Award za korporacije se v tem alpskem mestu vsakoletno podeljuje vse od leta 2005.

Za gospodarstvo pa je les priložnost. Vendar se ne bo izkoristila sama od sebe. O tem, kako podpreti lesnopredelovalno industrijo in uporabo lesa, se lahko učimo iz uspešnih zgodb, ki jih je Umanotera predstavila v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse. Kot primer zasebne podjetniške pobude na temeljih z lesom povezane kulturne dediščine so predstavljena lesnopredelovalna podjetja v Poljanski dolini. Kot znanilec rušenja predsodkov o omejitvah lesene gradnje pa prva lesena pasivna večstanovanjska stavba v Sloveniji.

Na področju energetske izrabe lesne biomase, ki je pri nas zaradi obilja in ogljične nevtralnosti vendarle zanimiva, je predstavljen najuspešnejši slovenski ponudnik biomase ter z njo povezanih storitev in tehnologij, podjetje Biomasa iz Luč. O energetski izrabi lesa brez izpustov CO2 ter obetajoči tehnologiji za trajnostno kmetijstvo pa govori zgodba aktiviranega biooglja podjetja Ograček. Predelava in uporaba lesa podpirata sodobne koncepte, kot so nizkoogljičnost, krožno gospodarstvo, Zero Waste, energetska samozadostnost, skladiščenje CO2 ipd., ki vznikajo kot odgovor na nevzdržno izčrpavanje naravnih virov in rušenje ravnovesja naravnih procesov.

Ministri EU zaključili razpravo o naravi: bodo obljubam končno sledili ukrepi?

Evropski svet sprejel sklepe za boljše izvajanje Nature 2000, ne njeno spreminjanje
WWF pozdravlja sklepe Evropskega sveta, ki jih je sprejel na Vmesnem pregledu strategije EU za biotsko raznovrstnost 2015, v katerih je poudarjena potreba po popolnem izvajanju direktiv o pticah in habitatih. WWF poziva države članice EU, da se držijo svojih političnih zavez in vlagajo v konkretne ukrepe za odpravo temeljnih vzrokov za izgubo biotske raznovrstnosti – intenzivno kmetijstvo in razvoj hidroelektrarn.

Geneviève Pons-Deladrière, vodja WWF-ovega urada za evropsko politiko je dejala: »WWF pozdravlja dejstvo, da so okoljski ministri potrdili svojo pripravljenost za zaustavitev propadanja narave do leta 2020, in da se bodo osredotočili na izvajanje direktiv o naravi, namesto da bi jih spremijali. To je bistvenega pomena tudi v boju proti podnebnim spremembam. Žal pa smo že prevečkrat videli, da države članice niso držale svoje besede. Realnost na terenu je, da habitati in vrste še vedno izginjajo zaradi škodljivih dejavnosti ljudi – intenzivnega kmetijstva in razvoja energetske infrastrukture. Voditelji morajo začeti izvajati direktive o naravi in izpolniti svoje obljube«. WWF je prepričan, da se bo zaupanje evropskih državljanov izgubilo, v kolikor politične obljube ne bodo izpolnjene. A pomanjkanje politične volje za varstvo narave smo videli že večkrat.

Pokanje petard in ostalih pirotehničnih sredstev povzroča pri živalih velik in nepotreben stres. Zaradi občutljivega sluha jim to povzroča tudi fizično trpljenje. V izogib nepotrebnemu vznemirjanju živali, želimo na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin javnost dodatno opozoriti na prepovedana ravnanja iz veljavne zakonodaje.

Zakon o zaščiti živali v 15. členu prepoveduje obmetavanje živali s petardami ali drugimi pirotehničnimi sredstvi. Če so ta dejanja storjena naklepno in zaradi tega pride do hujše poškodbe ali dalj časa trajajočega ali ponavljajočega trpljenja, ali žival zaradi takega ravnanja pogine, se šteje, da gre za sum kaznivega dejanja mučenja živali.

Bodeča žica vzdolž slovensko-hrvaške meje predstavlja veliko
grožnjo za naravno okolje in živali
WWF Adria, svetovna organizacija za varovanje narave, se pridružuje vse večjim izrazom zaskrbljenosti, da bodeča žica vzdolž slovensko-hrvaške meje predstavlja veliko grožnjo za naravno okolje in živali.

Do danes je v Sloveniji, po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve Boštjana Šefica, postavljeno okoli 137 kilometrov ograje v 16 občinah. »Ne da bi podcenjevali človeške dileme in tragedije povezane z begunsko krizo, se moramo zavedati, da narava ne pozna meja in da so čezmejni naravni habitati izjemno ogroženi,« pravi Martin Šolar, direktor WWF Adria.

Otočje Maldivov sestavlja 1190 koralnih otočkov, ki se raztezajo na površini 298 kvadratnih kilometrov v indijskem oceanu. Poseljenih je 200 otokov, na približno 90 pa so zrasla luksuzna letovišča.  Zaradi izredno nizke lege in globalnega segrevanja je ogroženo 330.000 prebivalcev. Višanje nivoja oceana in nenehno segrevanje vode v njem predstavljata resen problem za prihodnost teh rajskih otočkov, ki se bodo morda nekoč znašli pod vodno gladino.

Kljub turistično sproščenemu vzdušju, ki naj bi vladal, otočani ne sedijo križem rok. Leta 2009 je bil prvič demokratično izvoljen predsednik Mohamed Nasheed, ki se je zavezal svojemu narodu, da bodo Maldivi postali prva država z nevtralnim ogljičnim odtisom do leta 2020. »Prekiniti moramo z slabimi navadami. Če bomo delali tako kot do sedaj, ne bomo preživeli. Ne bomo več obstajali. Mora nam uspeti.«, je zatrdil Mohamed Nasheed.

Izgubljeno leto za krožno gospodarstvo
Evropska komisija je objavila nove predloge za prehod v krožno gospodarstvo, a je novi sveženj precej šibkejši od tistega, ki ga je Komisija objavila julija 2014. Prvotni sveženj o krožnem gospodarstvu je nova Komisija konec prejšnjega leta umaknila z argumentom, da želi oblikovati ‘boljšo zakonodajo’.

Po številnih in odločnih kritikah umika tako s strani držav članic, Evropskega parlamenta, lokalnih skupnosti, velikega dela industrije ter nevladnih organizacij, je Komisija zagotovila, da prvotni sveženj umika zato, ker bo v 2015 pripravila bolj ambicioznega. Danes objavljeni predlogi Komisije vsebujejo nižje cilje na področju odpadkov in recikliranja.

V Parizu se je zaključila podnebna konferenca Združenih narodov (COP21), na kateri je skoraj 200 držav sprejelo nov podnebni sporazum. Sporazum postavlja fosilna goriva na napačno stran zgodovine, a predlagani ukrepi so nezadostni, da bi omejili dvig globalne temperature na 1,5 °C in se izognili najbolj uničujočim posledicam podnebnih sprememb.

Kumi Naidoo, mednarodni izvršni direktor Greenpeaca, je zaključek konference komentiral:
Včasih se zdi, da se države Združenih narodov ne morejo poenotiti o ničemer, a danes je skoraj 200 držav sveta stopilo skupaj in sprejelo dogovor. Pariški sporazum je le en korak na dolgi poti. Četudi vsebuje dele, ki so me razočarali in me jezijo, je vendarle napredek. Zgolj ta sporazum nas ne bo izvlekel iz luknje, v kateri smo, a je nekoliko olajšal naš vzpon.

V zadnjih nekaj letih je poraba zemeljskega plina v Sloveniji padala, bo pa z letom 2015 zopet višja, in sicer za 10 % glede na porabo v letu 2014, ko je znašala 761 milijonov kubičnih metrov. Od tega gospodinjstva porabijo 10 odstotkov, industrija pa 34 odstotkov, je na današnjem plinskem forumu, ki je v organizaciji Energetike.NET in Gospodarskega interesnega združenja distribucij zemeljskega plina potekal v Ljubljani, prikazal dr. Franc Cimerman iz družbe Plinovodi, pri tem pa ni skrival pozitivnih pričakovanj glede nadaljnjega povečevanja rabe tega energenta, za katerega so gostje foruma menili, da je, kot najugodnejši energent in kot okoljsko najmanj obremenjujoče fosilno gorivo, najprimernejši premostitveni vir pri prehodu v manj ogljično prihodnost.  

V Sloveniji je neposrednih uporabnikov, priključenih na 1.155 km dolgo prenosno omrežje, ki se vije skozi 108 občin, 156, naš plinovodni sistem pa zajema še 4.500 km distribucijskega omrežja, na katerega je priključenih 131.000 odjemnih mest v 82 občinah. In prav v samih občinah vidijo predstavniki plinskega sektorja največji potencial, medtem ko so z rabo v industriji zadovoljni.

Na GZS se je z svečano razglasitvijo in podelitvijo nagrad trem zmagovalcem zelo uspešno zaključil premierni natečaj za študente 015 za najboljšo raziskovalno nalogo s področja kratkoročnega napovedovanja proizvodnje iz obnovljivih virov energije, ki ga je zasnoval Borzen, slovenski operater trga z elektriko. Na prvi tovrstni natečaj se je prijavilo kar 84 študentov iz več kot 15 fakultet. Prvo mesto je dosegel Dejan Hrovatin, drugo mesto Gašper Vozelj, oba iz Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, tretje mesto pa Matija Mlakar iz Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru.

Številni udeleženci so z navdušenjem prisluhnili njihovi lucidni javni predstavitvi zmagovalnih raziskovalnih nalog. Da je nujno vključevanje mladih v reševanje trajnostnih izzivov prihodnosti energetike, saj je prav v trajnostni energetiki za mlade velik zaposlitveni potencial, so si bili enotni udeleženci zaključne okrogle mize »Izzivi trajnostne energetike in mladi za prihodnost«.

Zmanjšanje števila konfliktov med človekom in medvedom je eden glavnih ciljev projekta LIFE DINALP BEAR, v okviru katerega bodo zainteresirani rejci živine in čebelarji prejeli zaščitna sredstva v obliki donacije. V namene preprečevanja nastajanja škode na Zavodu za gozdove Slovenije uporabljajo preverjeno metodo varovanja s pomočjo električnih ograj. Od predvidenih 40 kompletov, ki jih bodo razdelili v okviru projekta, so jih letos na teren postavili 17, s čimer so 6 rejcem drobnice in 11 čebelarjem pomagali zaščititi premoženje. Nihče od prejemnikov zaščitnih sredstev od prejema ni več utrpel škode po medvedu.

Varovanje premoženja s pomočjo elektrike je eden izmed najbolj učinkovitih in preverjenih načinov varovanja premoženja pred rjavim medvedom. Ob stiku z elektriko namreč medved doživi močno negativno izkušnjo, zaradi katere se k ograji praviloma ne vrača. Pogoj za učinkovito varovanje z električnimi ograjami je stalna prisotnost električnega toka napetosti vsaj 5 kV.

Bližajo se prazniki, z njim pa tudi vse večja potrošniška mrzlica, nakupi daril in hrane in pijače za novoletna rajanja.

Zato tudi razmišljanje kje bomo "potrošili" prihranke. Ali pa bi morali postavljati še drugačno vprašanje? Komu bomo naše prihranke podarili?
Kajti dejstvo je tako, kot bomo mi imeli korist od določenega izdelka, bo od našega denarja imel korist prodajalec, ki bo lahko ponovno investiral v svoj posel.