ZPS objavila poročilo in predloge za reševanje problematike tujevalutnih kreditov – na potezi so banke in država

Zveza potrošnikov Slovenije je na podlagi od potrošnikov prejete objavila poročilo o problematiki ti. kreditov v švicarskih frankih. Glavna ugotovitev je, da banke pri kreditiranju potrošnikov niso upoštevale navodil, ki jim jih nalagajo zakonodaja in nadzornik trga. ZPS poudarja, da je potrebna rešitev na sistemski ravni in predlagajo, naj banke kreditojemalcem ponudijo preračun njihovega CHF kredita v evrskega pod pogoji, ki so veljali na dan sklenitve pogodbe.

Pregled dokumentacije in poročil potrošnikov, ki so najeli kredite v tuji valuti ali z valutno klavzulo, je pokazal, da so banke pri trženju, sklepanju kreditnih pogodb in med odplačevanjem kredita kršile svojo temeljno dolžnost poklicne skrbnosti. Pri tem so uporabljale zavajajoče poslovne prakse in kreditojemalcem niso posredovale bistvenih informacij, ki so jih potrebovali za odločitev o najemu dolgoročnega kredita.

Za domače krofe posezite po namenski moki in jih napolnite z domačo marmelado
Le kdo nima doma bele moke, saj je v gospodinjstvu skoraj nepogrešljiva. Ko pa se lotimo priprave kakšne jedi, pri kateri je pomembno, kakšno belo moko uporabimo, recimo, da so to pustni krofi, saj bo kaj kmalu zadišalo po njih, pa se začnejo predvsem manj izkušeni v kuhinji spraševati, ali naj uporabijo navadno ali posebno belo moko, morda namensko.

Morda pomislijo, da gotovo tudi zato ni nepomembno, katero izbrati, ker so velike razlike med cenami posameznih vrst pšenične bele moke. Razlika v ceni med najcenejšo belo moko tip 500 in najdražjo namensko moko je bila pri 16-ih kupljenih vzorcih pšenične bele moke kar trikratna. Za najcenejšo gladko belo moko so odšteli 0,39 evra/kg, na najdražje pa so odšteli okoli enega evra, posebne moke ali ekološko moko pa so odšteli še več, tudi do 2 evra za kilogram.

Konkurenca na področju spletnih brskalnikov za mobilne naprave in osebne računalnike je iz dneva v dan večja, zato ne preseneča dejstvo, da prerekanja o tem, kateri izmed njih je boljši, niso nikakršna redkost.

To je zanesenjake spletnega portala Sandwich Computer User Group (SCUG) spodbudilo k izvedbi nadvse obsežnega preizkusa delovanja vodilnih spletnih brskalnikov na različnih platformah, rezultati pa so nadvse presenetljivi. Ti so za nameček poleg vodilnih spletnih brskalnikov (Internet Explorer, Firefox, Chrome, Safari in Opera) vključili še druge nam manj poznane rešitve (Torch, Matxthon, Seamonkey, Avant Browser in Deeonet Explorer).

Danes, 10. 2. 2015, praznujemo dan varne rabe interneta pod sloganom Skupaj za prijaznejši internet. Da bi bil internet prijazno in varno okolje za vse uporabnike, nosimo odgovornost vsi. Vsak izmed nas namreč lahko internet izboljša tako, da je prijazen do drugih uporabnikov spleta, spoštuje in varuje svojo zasebnost in zasebnost drugih na internetu, ne zanemarja odnosov v živo zaradi pretirane rabe tehnologije, internet uporablja preudarno in odgovorno sebi in drugim v prid.

V okviru praznovanja dneva varne rabe interneta bodo po vsaj 300 slovenskih šolah učenci in dijaki čez celoten februar sodelovali v aktivnosti Moje spletno dobro delo, ki smo jo zanje pripravili v točki osveščanja o varni rabi interneta SAFE.SI. Razmišljali bodo o tem, kako biti dober spletni prijatelj, kakšne lastnosti ima tak človek in kaj lahko sami storijo za boljši internet.

Ste že slišali za mestne dereze? Ko ceste in pločnike prekrije led, jih preprosto nataknemo na čevlje in ni več nevarnosti, da bi zdrsnili in padli. Tako obljubljajo proizvajalci. Večno nezaupljivi Slovenci seveda dvomimo: je nekaj gume in "mini" žebljičkov dovolj, da nas bodo dereze na ledenih pločnikih obvarovale pred padcem in poškodbami?

Dereze so bolj poznane kot oprema planincev, tudi pohodnikov. Uporabljajo jih gozdarji in mnogi drugi, ki zaradi veselja ali obveznosti hodijo v naravi v zimskih razmerah. Za izdelek so značilne ostre jeklene konice, ki jih z različnimi bolj ali manj enostavnimi sistemi pritrdimo na podplate. Dereze so dokaj preprost izdelek, ki omogoča (in olajša) hojo po pomrznjenem snegu in ledu ter preprečujejo zdrse in nevarne padce.

Vlada Republike Slovenije se je na redni seji 5.2.2015 seznanila s problematiko rasti švicarskega franka in njegovega vpliva na upniško-dolžniška razmerja. Kaj več od seznanitve vladna obravnava ni prinesla. Kot je nedavno javno izjavil že finančni minister Dušan Mramor, je Vlada včeraj zgolj potrdila, da Republika Slovenija ne razpolaga z vzvodi, s katerimi bi lahko vplivala na menjalno razmerje med evrom in CHF.

Vladna priporočila za ukrepanje posojilojemalcem, ki so prekomerno finančno obremenjeni s posojili, vezanimi na tečaj švicarskega franka, so temu primerna in že slišana. Vlada po napotkih bank posojilojemalcem svetuje, naj se posamično obrnejo na banke, banke pa poziva, naj posojilojemalce seznanijo z možnostmi olajšanja kreditnega bremena v obliki konverzije v evrski kredit, moratorija na odplačevanje ali podaljšanja ročnosti posojila.

"Čeprav smo bili veliki internetni navdušenci, si nismo predstavljali, kako se bo splet zajedel v vse pore družbe," po 22 letih vodenja Arnesa pravi direktor Marko Bonač. Za razvoj slovenskih IKT-povezav je zavod dobil medaljo predsednika države.

Življenja brez dostopa do svetovnega spleta, elektronske pošte in drugih medmrežnih storitev si danes ne moremo več predstavljati. Razvoj je potekal s tako hitrostjo, da se nam tri desetletja verjetno zdijo veliko bolj oddaljena, kot v resnici so.

Na Mladinskem svetu Slovenije podpiramo vse aktivnosti, ki bodo privedle do odprave instituta volonterskega pripravništva. Od odločevalcev pričakujemo, da bodo v nadaljnjih korakih sooblikovali rešitev, ki ne bo samo odpravila volonterskih pripravništev, ampak bo zagotovila dostojno plačilo in socialno varnost za pripravnike ter vzpostavila okvir za kakovostno opravljanje pripravništva. Slednji naj sledi naslednjim načelom oz. usmeritvam: 

1. pripravništvo nikoli ne sme voditi v nadomeščanje rednih zaposlitev,

Največji družinski dogodek - Čarobni dan, je v nedeljo barval srečo v Kranjski Gori. Zimska verzija čarobnega dogodka, ki ponuja družinsko  smučarajanje in pestro glasbeno dogajanje, je privabila še več obiskovalcev kot lani.

Poleg čarobne dobrodelne note, je namen Čarobnega dne družinam omogočiti aktivno preživljanje prostega časa v naravi. Zato so organizatorji – Zavod Zaupanje, ponudili najugodnejši družinski smučarski paket, v sodelovanju s Smučarsko šolo Ski School.si Kranjska Gora, Smučarsko šolo Urške Hrovat, Smučarsko šolo ASK in Smučarsko šolo Kekec, pa omogočili brezplačno šolo smučanja in deskanja 100-im otrokom.

Danes že marsikateri pametni mobilni telefon in tablični računalnik višjega cenovnega razreda omogoča brezžično polnjenje. Ker pa so običajne brezžične postaje izjemno nerodne in nepraktične za uporabo ter lahko nanje »priklopimo« le eno mobilno napravo naenkrat, so se pri podjetju Energous odločili za pripravo enega izmed najboljših brezžičnih polnilnih sistemov doslej.

Njihova rešitev namreč omogoča sočasno polnjenje večjega števila mobilnih naprav, in sicer na razdalji do slabih pet metrov. Naprava za brezžično polnjenje Energous WattUp lahko na razdalji slabih petih metrov sočasno polni do 12 različnih mobilnih naprav, pri čemer se naprave, ki so bližje »centrali«, pričakovano polnijo hitreje od tistih, ki so bolj oddaljene.

Danes si življenje brez dostopa do svetovnega spleta le stežka predstavljamo, saj na njem najdemo bogato paleto izjemno uporabnih storitev in informacij, ki nam občutno olajšajo vsakdanje delo in popestrijo preživljanje prostega časa. Zaradi tega ne preseneča, da so se mnogi uporabniki ostro odzvali na objavo spletnega časopisa The Telegraph, ki trdi, da bomo 30. junija letos ostali brez internetnega dostopa.

Glavni krivec za to pa naj bi bil pariški observatorij, ki bo 30. junija 2015 točno ob polnoči dodal sekundo, da bi odpravili zamik med atomsko uro in uro na Zemlji oziroma zemeljskim časom.

Včasih so gospodinje doma veliko šivale, popravljale, zato je bil šivalni stroj v mnogih gospodinjstvih skoraj nepogrešljiv. Velika ponudba cenovno ugodne konfekcije pa je povzročila, da šivalni stroj nima več take vloge kot včasih, saj od domačega šivanja skorajda ni več koristi.

Kljub temu pa je še vedno precej ljudi, ki želijo biti ustvarjalni in s predelavo starih oblačil in drugega tekstila tudi trajnostno naravnani. Ob nakupu novega stroja so v zadregi predvsem tisti, ki šivanja še niso vešči. Naj kupijo preprostejši, cenejši model, ali dražjega, bolje opremljenega?

Po dobrih dveh letih je pravnomočno zaključena prva od pravd, ki jih vodijo odvetniki ZPS za uveljavitev pravic kreditojemalcev, oškodovanih zaradi nepoštenega poslovanja mreže podjetij, ki so ponujali kratkoročne gotovinske kredite za upokojence in zaposlene. Sodišče je odločilo v korist potrošnice Na okrajnem sodišču teče postopek zoper podjetje STL še v 20 primerih članov ZPS, nepravnomočno pa so zaključeni še 3 primeri.

Višje sodišče v Ljubljani je potrdilo odločitev okrajnega sodišča, da je kreditna pogodba, sklenjena med podjetjem Fragorex s.r.o. Češka (ki se je pred spremembo naziva imenovalo Kartagina) in potrošnico nična, ker podjetje ni imelo dovoljenja za opravljanje dejavnosti potrošniškega kreditiranja.

Kreme, ki so jih tokrat potrošniške organizacije postavile pod drobnogled, naj bi bile nekakšni multipraktiki. Ženske naj bi (končno) dobile kremo, ki ponuja »vse v enem«, gre za t.i. kremi BB (Blemish Balm) in CC (Colour Correction). Za kreme, ki so jih preizkusili boste odšteli med 6,14 in 33,95 evra/ eno škatlico, testirali pa niso le v laboratorijih, ampak so k sodelovanju povabili tudi več kot 300 prostovoljk.

»Revolucija« le kot marketinški trik
Kot poudarjajo na ZPS kremi BB in CC ne predstavljata revolucionarne novosti, saj sta BB in CC le izpeljanki obarvane kreme, ki jo poznamo že desetletja. V kremah BB in CC so proizvajalci združili lastnosti kreme (vlaženje kože), pudra (v izdelku so pigmenti, ki poenotijo polt) in pri večini sredstva za zaščito pred soncem (v izdelku je zaščitni faktor).

Ko kupujemo avtomobil, morda tudi pomislimo, koliko bo stalo njegovo vzdrževanje, najbrž pa vsakogar vsaj malo preseneti že račun, ki ga je treba plačati po vsakem rednem servisu – da o nepredvidenem reševanju težav v vmesnem času sploh ne govorimo.

Zato ni čudno, da vse več lastnikov išče cenejše alternative, pri čemer jim nad glavo stalno visi strah, da bodo zato izgubili garancijo. V času, ko se garancijske dobe podaljšujejo tudi do 7 let, je ta strah na prvi pogled še kako upravičen. Pa je res?

Garancija je v zadnjih letih postala eden od glavnih poudarkov oglaševalskih sporočil, kar niti ne preseneča. S podaljševanjem garancije očitno želijo prodajalci obdržati kupce v svojih servisnih delavnicah dlje časa.

Čeprav je mobilna telefonija prišla v množično uporabo šele pred dobrim desetletjem, je ta med nami prisotna že zavidljivih 30 let. Prvi telefonski klic preko komercialnega mobilnega omrežja je bil namreč opravljen že na začetku leta 1985, za ta namen pa je bil uporabljen mobilni telefon Transportable Vodafone VT1.

Prvi pametni mobilni telefon za komercialna mobilna omrežja pa je bil vse prej kot prenosen, saj je tehtal kar zavidljivih pet kilogramov in je zagotavljal do 30 minutno avtonomijo.

Po treh večerih v Bovcu žirija nagradila filma Vstaja v dolini in Meditacija, prvi najbolj pri srcu tudi občinstvu.

Že osmi festival filmov o športih v naravi ter o naravi BOFF (Bovec Outdoor Film Festival) se je v Stergulčevi hiši v Bovcu zaključil z razglasitvijo najboljših filmov po izboru žirije. Najboljši letošnji film v kategoriji daljših športnih filmov je plezalski Vstaja v dolini (Valley Uprising), med kratkimi filmi pa smučarski Meditacija (Meditation).

Izmed 28 filmov, ki so zapolnili tri festivalske večere, je bilo v tekmovalnem izboru devet izdelkov v kategoriji kratkih športnih filmov in štirinajst v kategoriji dolgih športnih filmov. Kategorija Narava z le dvema filmoma tokrat ni bila tekmovalna. Tričlansko žirijo so sestavljali Rusinja Marija Sakvarelidze ter domača video ustvarjalca Tomaž Praunseis in Miha Brišar.

BALKANSKI COPATI (na poti na Islandijo)
Projekt Balkanski copat se bo dogajal na skupnih tleh, ki si jih - Slovenci, Bošnjaki, Makedonci, Srbi, Albanci, Sinti, v zadnjem času pa tudi priseljenci iz bolj eksotičnih dežel - delimo v vse bolj prebujajočih se Jesenicah.

Izhodišče raziskovanja in ustvarjanja bodo copati, ki jih priseljene ženske nosijo v spominu in so se jih naučile izdelovati kot deklice od svojih ženskih prednic. Vsaka pozna svojo različico copata.

Kaj je NVO ali NGO?
Nevladna organizacija (NVO) oz. angleško non-governmental organization, kaj to sploh je? Še ena od raznih organizacij, ki je priklopljena na državni proračun in si izmišljuje nove in nove programe, ki niso ničemur namenjeni, samo kradejo čas in denar ter so ovira na poti družbenega razvoja in gospodarske rasti?

Pomislite, da ukinemo 26.435 1 društev, zavodov in ustanov, z njimi vred pa tudi povezave med neskončno vrsto prostovoljcev in aktivnih ljudi. Kdo oz. kaj potem daje vrednost naši družbi in kje je družba sploh lahko slišana in aktivna? Vsem tem organizacijam in združenjem lahko rečemo tudi kakorkoli drugače, gre pa zato, da te organizacije dajo družbi smisel, vsebino in... življenje. Tudi na način, da kot tretji steber družbe enakovredno dopolnjujejo krog gospodarstva in javnega sektorja (več o tem, kaj so NVO).

Klasičnim dežnikom so po vsej verjetnosti že šteti dnevi. Skupini zanesenjakov je namreč na spletnem portalu KickStarter uspelo zbrati potrebna zagonska sredstva za pripravo prvega nevidnega oziroma zračnega dežnika na svetu (bit.ly/Air-Umbrela). Njihov uspeh je presegel tudi zdaleč najbolj optimistične napovedi, saj jim je v mesecu dni uspelo zbrati ker desetkrat več zagonskega kapitala od zahtevanega, in sicer preračunanih 83 tisoč evrov.

Izum Air Umbrella uporabnika dejansko ohrani suhega na način, da s potiskanjem zraka skozi vrhnjo odprtino potiska tudi dežne kaplje. Zmogljivo pahljačo v vrhnjem delu novosti poganja polnjiva litij-ionska baterija, ki zadošča za več ur avtonomije delovanja. Ker pa gre pri nevidnem dežniku Air Umbrella za izjemno zahteven projekt, ga bodo prvi kupci prejeli šele čez leto dni. Maloprodajna cena novosti pa se giba okoli preračunanih 81 evrov.

Na ZPS so tokrat pod drobnogled postavili izdelke, ki obljubljajo okus po morju. Zapeljive oblike rakov in ribjih palčk s pomočjo slik na embalaži pričarajo sadove morja, žal pa je prehranska vrednost teh izdelkov v primerjavi z originalom (raki ali ribami) tako osiromašena, da primerjava praktično ni mogoča, izpostavljajo na ZPS.

Izdelki surimi, kot jih poznamo v Sloveniji, izvirajo iz japonske specialitete kamaboko, to je poseben način obdelave kakovostnih rib, da so ji podaljšali rok uporabe. Princip se je ohranil tudi v industrijskem načinu priprave surimija, ki ga lahko primerjamo z očiščenim zamrznjenim mesom, ki se uporablja za izdelavo industrijskih mesnih izdelkov (klobas in salam).

Predpraznično dogajanje v naši prestolnici je popestril dogodek – že drugi prednovoletni Vegafriday

Da, tudi restavracija je lahko prizorišče predavanj o vplivu naše prehrane na okolje, saj ima tisto, kar dajemo na krožnik, na okolje precej večji vpliv kot si mislimo. Ali če povzamemo znanstveno podprto predavanje mag. Marka Čenčurja: ne manj transporta na fosilna goriva ne varčne sijalke nimajo niti približno takega vpliva na okolje kot ga naredi zamenjava mešane hrane s rastlinsko.

S svojim projektom »Za nakup hektarjev«, v okviru katerega želijo prostovoljci kupiti večje zemljišče za rešene kokoši, pujse, kunce, purane in race, se je predstavil Zavod Koki. Živalski ambasadorji, že rešene živali, vzbujajo ljudem sočutje, jim na tam način dajejo vedeti, da niso le predmeti ali številke, ampak bitja s potrebami in čustvi ter tako spreminjajo mišljenje in navade ljudi.

Mreža Plan B za Slovenijo je na sedem ministrev naslovila >> vprašanja o izvajanju ukrepov in projektov za trajnostni razvoj v prvih sto dneh vlade premiera Mira Cerarja, ki se bodo iztekli 27. decembra letos. Takrat bo mreža tudi izdala poročilo, rezultati pa bodo služili kot opomnik na trajnostne vsebine iz koalicijske pogodbe: sami vladi, javnosti in deležnikom.

Vprašanja so namenjena Službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (teme razvoj, koalicijski projekti), ministrstvu za javno upravo (politični sistem in človekove pravice, javna uprava), ministrstvu za infrastrukturo (energetika, infrastruktura), ministrstvu za finance, ministrstvu za okolje in prostor, ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.