Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci!

Zadeva: Predlog za umik določbe n) 3.č člena Dopolnjenega predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-E). Povzročitev škode in bistvena kršitev temeljnih načel Energetskega zakona, Zakona o varstvu okolja in Aarhuške konvencije.

Alpe Adria Green v sodelovanju z Civilno iniciativo Brkini ter Civilno iniciativo za zaščito Senožeških Brd, poziva vse poslance DZ, da skrbno preučite omenjene kršitve in odpravite nepravilnosti v predlogu zakona in sicer:

Danes se zaključuje kampanja »Naše reke, naše bogastvo!«, s katero je WWF Adria opozorila na ogroženost naših rek in mokrišč

Na svetovni dan voda, ki ga praznujemo danes, WWF Adria želi sporočiti, da so naše reke, naše bogastvo, kot je bil tudi naziv njihove kampanje, ter da moramo z njimi upravljati trajnostno. Le tako bomo ohranili zdrave in naravne reke in močvirja ter storitve, ki jih zagotavljajo ljudem, živalim in rastlinam, in tako ostali dober primer ostalim državam Evrope.

V organizaciji društva Zelena akcija iz Zagreba ter komunalnega podjetja PRE-KOM iz Preloga, je prvih sedem hrvaških občin 24. februarja 2016 podpisalo Zero Waste načrte. Gre za že danes najuspešnejše občine na področju ravnanja z odpadki, ki so se zavezale do leta 2020 doseči ambiciozen cilj 70 % ločenega zbiranja.

Na konferenci so sodelovali Slaven Dobrović, minister za varstvo okolja in narave ter njegova namestnica Lidija Runko Lutteberger, Sven Muller, direktor Sklada za varstvo okolja in energetsko učinkovitost, namestnica ministra za podjetništvo in obrt, župani, komunalna podjetja ter Erika Oblak, predstavnica Zero Waste Europe. Na konferenci je sodelovalo 18 okoljevarstvenih organizacij koalicije Zero Waste Hrvatska, ki se zavzema za vzpostavitev trajnostnega in pravičnega sistema ravnanja z odpadki. Po konferenci so se organizacije sestale z namestnico ministra za okolje, ga. Luttenberger in razpravljale o sistemu ravnanja z odpadki na Hrvaškem.

Po desetih letih pozornega spremljanja vsega, kar nam ponuja potrošniška družba, ugotavljamo, da je vse težje in včasih celo nemogoče priti do objektivne ocene o tem, ali nam bo kak izdelek oziroma storitev koristila ali škodovala. 

Praviloma za morebitna tveganja izvemo šele po dolgih letih uporabe. Navadno takrat, ko je škoda storjena – in ko nam že ponujajo kak drug izdelek ali storitev, s katero naj bi to škodo popravili. Primerov za to je nešteto, zato se nam zdi škoda zapravljati strani za vnovično naštevanje nečednosti, o katerih smo že veliko pisali.

Leto 2015 nam bo ostalo v spominu kot najtoplejše v zgodovini in hkrati eno od najpomembnejših let v boju proti podnebnim spremembam. WWF v okviru Ure za Zemljo (Earth Hour) poziva ljudi po vsem svetu, da še naprej vztrajajo s pritiskom in postanejo del globalnega gibanja za boj proti podnebnim spremembam. Letos bomo Uro za Zemljo praznovali v soboto, 19. marca, od 20.30 do 21:30.

»WWF poziva vsa slovenska mesta in občine, da se pridružijo Uri za Zemljo in ugasnejo javno in dekorativno razsvetljavo na svojih trgih in najpomembnejših znamenitostih. Državljani so prav tako vabljeni, da pokažejo, da se zavzemajo za podnebne ukrepe – na svojih osebnih profilih na družabnih omrežjih: od doniranja svojega Facebook profila za ozaveščanje o podnebnih spremembah, do namestitve Earth Hour filtra na njihovo Facebook ali Twitter profilno sliko. Tako lahko uporabniki socialnih omrežij s samo nekaj kliki pokažejo svojim prijateljem in sledilcem, da skrbijo za naš planet,« je povedal Martin Šolar, direktor WWF Adria.

Francija bo še letos zaprla jedrsko elektrarno Fessenheim blizu nemške in švicarske meje, ki je francoska najstarejša še delujoča nuklearka.

Novico je objavila francoska ministrica za gradnjo stanovanj in življenjsko okolje Emmanuelle Cosse, s čimer so v Parizu potrdili hude nepravilnosti v omenjeni jedrski elektrarni Fessenheim. Ministrica iz vrst stranke Zelenih se je tako odločno odzvala na pozive Nemčije k zaprtju jedrske elektrarne, potem ko so mediji razkrili, da so bile posledice prekinitve delovanja jedrske elektrarne aprila 2014 veliko hujše, kot je bilo predstavljeno v javnosti.

Pred dobrim letom in pol smo odločno stopili na pot družbe brez odpadkov. Postali smo del velike množice organizacij in posameznikov, ki se zavedajo, da je za dobro prihodnost potrebno storiti korake že zdaj! Tudi, ali pa še posebej, na področju ravnanja z odpadki.

Kot nacionalna organizacija za Slovenijo v mreži Zero Waste Europe smo naredili živo tudi mrežo Zero Waste Slovenija, ki v tem trenutku združuje 6 lokalnih skupnosti, priprave na vstop pa potekajo v več kot desetih. Program Zero Waste postaja osnova za pogovore tudi širše - v gospodarskem, izobraževalnem in drugih sektorjih.

Zero Waste vodi družbo v spremembo življenjskega stila in navad ter k posnemanju trajnostnih naravnih ciklov, kjer so vsi odpadni materiali surovina za nekoga drugega.

Ravnanje z odpadki ima velik potencial na področju zniževanja porabe energije. V življenjskem ciklu izdelkov se je največ porabi pri pridobivanju surovin, izdelavi in v času uporabe. Preprečevanje nastajanja odpadkov, ponovna uporaba, reciklaža in kompostiranje ter oblikovanje izdelkov in ekoinovacije, ki jih omogočajo, zato pomembno zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov.

V Sloveniji letno pridelamo okoli 179.000 ton odpadne hrane, kar pomeni 86 kilogramov na osebo. Vokviru projekta Slovenija znižuje CO2 so predstavili programsko orodje Varčni kuhar in spletno platformo FoodPlus, s pomočjo katerih bi količine odpadne hrane lahko zmanjšali.

V Sloveniji letno pridelamo okoli 179.000 ton odpadne hrane, kar pomeni 86 kilogramov na osebo. K zmanjšanju količin odpadne hrane lahko pripomorejo tudi rešitve s področja informacijske tehnologije (IT); dva primera so izpostavili v okviru projekta Slovenija znižuje CO2.

Neodvisni svetovalci so izdali študijo »Vloga zemeljskega plina in biometana v prometnem sektorju«, ki analizira uporabo zemeljskega plina v prometu.

Študija ugotavlja, da je povečana uporaba plina v cestnem prometu v veliki meri neučinkovita pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov ali onesnaženega zraka. Takojšnje koristi so majhne ali jih sploh ni; medtem ko so okoljski stroški, družbeni stroški in stroški prevoznikov negativni za skoraj vse kategorije vozil. Razširitev uporabe naravnega plina v vozilih je tudi v nasprotju s prizadevanji EU za zmanjšanje uvoza plina in energetske odvisnosti.

Evropska podjetja, lokalne oblasti, civilna družba in sindikati želijo, da evropski voditelji spoštujejo zaveze dane v Parizu.

Nova velika koalicija, ki jo sestavljajo podjetja, mesta, sindikati in nevladne organizacije, EU voditelje pozvala, da spoštujejo Pariški dogovor in zagotovijo, da bodo evropske podnebne politike skladne z njegovimi cilji. Pozivu se je pridružila tudi mreža Plan B za Slovenijo - mreža nevladnih organizacij za trajnostni razvoj.

Akvaponika je sistem, ki združuje pridelovanje zelenjave in gojenje rib. Njegova glavna prednost pred tradicionalnim vrtnarjenjem je prilagojenost za različna okolja, saj ne potrebujemo zemlje, tako lahko akvaponiko postavimo tudi na sušnih območjih ali kar na strehi. Je tudi okolju prijazen način pridelovanja, saj porabi kar 90 odstotkov manj vode kot tradicionalno vrtnarjenje.

Hidroponika + akvakultura
Gre za kombinacijo hidroponike in akvakulture. Večina hrane, ki jo kupimo v trgovinah, je gojena hidroponsko, vendar obstajajo številni pomisleki, saj se morajo v vodo kjer rastline rastejo, dodajati številna umetna hranila. Sistem akvaponike deluje po bolj ekološkem principu. Deževnica se steka v akvarije, kjer živijo ribe. Te proizvajajo iztrebke, ki imajo enako vlogo kot hlevski gnoj. Voda iz akvarija se nato skupaj s hranilnimi snovmi porabi za vzgojo rastlin, od tam pa prečiščena pride nazaj v akvarij. Za tak sistem pa je seveda potrebno veliko različnih filtrov in čistilnih naprav.

Kaj je trajnostni razvoj?
»Zadovoljiti trenutne potrebe, ne da bi pri tem ogrožali zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij,« je najpogosteje citirana in ena starejših definicij, ki jo je Svetovna komisija za okolje in razvoj v svojem poročilu zapisala že leta 1987. “Trajnostni razvoj pomeni, da namesto omejenih naravnih dobrin izkoriščamo neomejene zmogljivosti našega razuma,” je dejal finski premier Juha Sipilä, ki je recimo velik navdušenec nad »lesnim plinom«, na katerega je predelal svojo kočo in celo avtomobil. Mednarodni inštitut za trajnostni razvoj povzema bistvo vseh definicij trajnostnega razvoja: ves svet je povezan sistem v prostoru in času.

Trajnostni razvoj zagotavlja gospodarski in družbeni razvoj ob hkratnem varovanju okolja, torej vključuje okoljske, gospodarske in socialne vidike. Glede na širino vidikov, ki jih trajnostni razvoj vključuje, ga lahko navežemo tudi na vse tematske sklope, ki vam jih nudimo v Ekoglobalu – posel, promet, gradnjo, energetiko, turizem in modo. Združeni narodi (ZN) imajo ključno vlogo pri spodbujanju trajnostnega razvoja na mednarodni ravni. Prav letos so izdelali akcijski načrt, z ambicioznim planom trajnostnega razvoja do leta 2030, predvsem glede zmanjšanja uporabe fosilnih goriv in izpustov toplogrednih plinov.

Še konec meseca oktobra se je zdelo, da bo Greenpeace izvedel revolucionarno dejanje v boju proti globalnemu onesnaževanju. Kupili naj bi namreč vse rudnike lignita in termoelektrarne v nemški pokrajini Lužice, ki so eden izmed največjih ogljičnih onesnaževalcev na svetu.

Švedski Greenpeace želi kupiti rudnike in termoelektrarne v nemški regiji Lužice (nemško Lausitz) na nemško-poljski meji. Po uspešno izvedenem nakupu bi Greenpeace rudnike in termoelektrarne zaprl, saj letno proizvedejo 65 milijonov ton ogljičnih emisij, kar je več kot celotna Švedska skupaj.

Si predstavljate, da pridete v trgovino, se ozrete naokoli in nikjer ne zasledite polic, polnih raznobarvnih izdelkov, takšnih in drugačnih oblik in materialov? Ne najdete embalaže vaših najljubših kosmičev? Pa testenin, čaja in celo pralnega praška? Ja, če pomislimo na hitro, bi se verjetno počutili malce zmedeni, saj je embalaža tisto, kar izdelke različnih blagovnih znamk na prvi pogled razlikuje med seboj. Velikokrat je tudi vzrok, da nek izdelek kupimo, saj nas premami lična in vabljiva zunanjost.

Trgovci vedo, na katera čustva morajo zaigrati, če želijo določen produkt prodati določeni ciljni skupini. Embalaža ni le pomembno marketinško orodje, ampak tudi skrbi za zaščito izdelka pred zunanjimi vplivi. Dobro zapakiran kruh zagotovo zdrži dlje mehak in svež od tistega, ki ga ne zavarujemo. Zapakirana sveža salama bo ostala okusna presenetljivo dolgo časa. Zagotovo je veliko prednosti pakiranja izdelkov, predvsem hrane, ampak je slika veliko bolj črno bela, kot si na prvi pogled lahko predstavljamo.

Prizadevanje evropskih proizvajalcev avtomobilov, da bi zaobšli načrte za zmanjšanje emisij ogljika iz avtomobilov in tovornjakov, je neprimeren poskus prenosa odgovornosti za zmanjšanje lastnih vplivov na podnebje, je v današnjem sporočilu za javnost opozorila mednarodna organizacija Transport & Environment (T&E).

Poročilo Evropskega združenja proizvajalcev avtomobilov (ACEA) skrajno pretirava o napredku avtomobilov v učinkovitosti porabe goriva, ki je bil narejen od leta 2005 - več kot polovica ga namreč ni bilo doseženih na cesti [1], vendar le v laboratoriju. Poročilo ACEA ravno tako priporoča preplastitev vseh evropskih cest z asfaltom z manjšim kotalnim uporom, ki bi po ocenah znašala vsaj 520 milijard EUR, kar je enako prihranku ogljika 1000 € na tono CO2. Trenutna cena ogljika v ETS je 5 € / tono.

Alpe Adria Green je na Upravnem sodišču uspela s pritožbo zaradi okoljske škode, ki je nastala zaradi nezakonitega ravnanja pri posegu v naravo in v zavarovano naravno ter kulturno dediščino na območju Triglavskega narodnega parka. Okoljska škoda je nastala zaradi vzdrževalnih del na 35 kv dalnovodu Jesenice- Kr. Gora, ki so bila izvedena s strani ELEKTRO GORENJSKA, podjetja za distribucijo električne energije, d.d., Kranj.

Alpe Adria Green je po pregledu prejete dokumentacije leta 2014, ki se je nanašala na vzdrževalna dela DV 35 kV Jesenice – Kranjska Gora in ogledu trase na zavarovanih območjih TNP, kjer so potekala t.i. vzdrževalna dela na predmetnem daljnovodu ugotovila, da s širitvijo gozdne poseke osnovnega koridorja trase daljnovoda niso upoštevani izdani Naravovarstveni pogoji in da gre z rekonstrukcijo objekta in postavitvijo novih, višjih stebrov obstoječega 35 kV daljnovoda za kršitev Zakona o Triglavskem narodnem parku (ZTNP-1). AAG je dne 22.8.2014, zato podala prijavo o nepravilnostih, ki so se nanašale na t.i. vzdrževalna dela na daljnovodu Jesenice - Kranjska Gora na Ministrstvo za kmetijstvo in okolje in Inšpektorat RS za kmetijstvo in okolje.

DPRS smo na Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) in na Ministrstvo za infrastrukturo(MzI), dne 27.11.2015 vložili zahtevo za vključitev društva kot stranskega udeleženca v postopek CPVO za AN OVE 2010 – 2020 in zahtevo za dostop do informacij javnega značaja (IJZ).

(Objava na spletni strani DPRS http://www.dprs.si/sl/71-anove.html)

V okviru IJZ želimo pridobiti dokument AN OVE 2010-2020, okoljsko poročilo in drugo pomembno dokumentacijo povezano z AN OVE, npr. mnenja različnih organizacij, zlasti mnenja ZRSVN. Do sedaj smo prejeli samo dokumentacijo od ZRSVN, s področja njihove pristojnosti.

Tako se glasi slogan našega glavnega mesta, ki v letošnjem letu nosi naziv Zelena prestolnica Evrope 2016. Prestolnica je prejela naziv, ker je po mnenju Evropske komisije naredila največ sprememb v kakovosti življenja v najkrajšem času. Čez celo leto se bodo odvijali številni dogodki, razdeljeni na tematske mesece.

Januar je tako že za nami in je bil v duhu zelene prestolnice posvečen pametnemu ravnanju z odpadki. Za organizacijo dogodkov v tem sklopu je poskrbelo komunalno podjetje Snaga, pri izvedbi aktivnosti pa smo priskočile na pomoč številne nevladne organizacije, tudi Ekologi brez meja.

KONČNO SMO DOBILI SPISEK PROIZVAJALCEV HRANE, KI V SVOJI PROIZVODNJI UPORABLJAJO GMO (GENSKO SPREMENJENE SUROVINE), NJIHOVI PROIZVODI PA SE NAHAJAJO NA NAŠEM TRŽIŠČU.

KER NAM NAZIVI PODJETIJ NE POVEDO VELIKO, VAM POSREDUJEMO ZNAMKE, POD KATERIMI SE TI PROIZVODI NAHAJAJO NA PRODAJNIH POLICAH. (VERJEMITE MI,  DA JE BOLJE, DA VAM NE POŠILJAM FOTOGRAFIJ LABORATORIJSKIH PODGAN, KI  JIH HRANIJO Z GM KORUZO - NJIHOVI TUMORJI SO GROZLJIVO VELIKI).

Naivno sem pričakoval, da bom lahko v miru odturistil par dni Turčije pred letno konferenco gibanja Let's do it. Že med pakiranjem pa je postalo jasno, da Vennov diagram želja in resničnosti izgleda takole: ŽELJE -REALNOST

Na hitro sem moral zaključiti pripravo novega projekta in bolj razdelati osnutek pripomb na glomazni program ravnanja z odpadki. Sledilo je poluspešno iskanje brezplačnega wifi signala po letališčih (s skorajšnjo zamudo leta) in skrajšana prva noč v hladnem hotelu.

Evropski parlament je podlegel pritisku držav proizvajalk avtomobilov in se strinjal z oslabitvijo omejitve za emisije dušikovih oksidov (NOx) iz novih dizelskih avtomobilov. Nova mejna vrednost za motorje Euro 6 je 168 mg NOx na km, kar je več kot dvakrat toliko, kot je bilo dogovorjeno v letu 2007 (80 mg / km).

Od leta 2020 pa bo vsem novim avtomobilom še vedno dovoljeno v zrak izpuščati 120 mg NOx/ km. V društvu Focus smo razočarani nad odločitvijo, ki bo ogrozila prizadevanja za čistejši evropski zrak in izboljšanje javnega zdravja.

Prejšnji vikend sem se kot edini predstavnik iz Slovenije ter aktivist nevladne organizacije Brez izgovora Slovenija udeležil usposabljanja v Bruslju. Usposabljanje je bilo namenjeno globljemu spoznavanju ISDS-ja ter novega predloga Evropske komisije, ICS-ja. V tem prispevku bi rad predstavil nekaj ključnih težav tega sporazuma, kot tudi poudaril nesmiselnost novega predloga Evropske komisije.

Nekateri izmed vas ste prav gotovo že slišali za TTIP, dogovor med Evropsko unijo ter ZDA, ki naj bi po besedah Evropske komisije prinesel rast BDP-ja ter nova delovna mesta. Prav tako ste verjetno že slišali za potencialno grozovite posledice tega sporazuma, kot so klorirani piščanci, privatizacija voda, gensko spremenjena hrana, in še in še bi lahko naštevali.