Sodobno družbo je obsedla blaznost, absurd imenovan služba. Želeli bi reèi delo, a je to, kar imamo v mislih vse preveè povezano z ustvarjanjem presežka, ki ga delo, kot osnova vsake dejavnosti, ne vkljuèuje v svoji definiciji.

Z trenutkom, ko je delo postalo blago, se ga poskuša proizvajati kar se da poceni, delavci, nosilci te cenenosti, z vztrajanjem v svoji funkciji vstopajo v nepovratno razmerje z kapitalom. Delovna sila z tem izgubi možnost, da se podružbi neodvisno od kapitala, zaveže se delu, kot nosilcu nekoristnosti.

Delo kot dejavnost je naše življenje samo, je jedro našega življenja, to je nepredmetno delo oziroma delo kot ne - vrednost. Delo, kot služba, ki ga danes opravljamo za denar, je izkorišèanje, dejstvo, ki se ga danes zavedamo prav vsi. Delo je prisila maskirana v naravno potrebo, subjekt ga upravlja dotlej, dokler ne spozna kake druge poti za prevajanje svojih potreb v užitke.

Kakšna je razlika, èe je namesto èloveka robot tisti, ki prepreèuje brezdomcem, da si gradijo svoja "bivališèa" po ulicah San Francisca? Je to moralno bolj sprejemljivo, ali tukaj sploh ni vprašnje morale? Eden od takšnih robotov kot ga lahko vidimo na sliki, je pred kratkim posredoval v San Franciscu, ko je odgnal nekaj brezdomcev izpred zgradbe tamkajšnje veterine - ljudje so bili ogorèeni. 

Brianna Wu, razvijalka iger iz Silicijeve doline in kongresna kandidatka, je vèeraj na Twitter zapisala: "I’m sorry for being so frank but this absolutely disgusts me as someone that experienced homelessness". V prevodu bi to pomenilo, da se Wu-jeva opravièuje za svojo odkritost, vendar se ji videno, kot nekomu, ki se je sooèil z brezdomstvom, gabi.

George Orwell je v prispevku z naslovom Svoboda tiska zelo natanko opisal mehanizem, zaradi katerega ljudje o doloèenih temah nikoli ne spregovorijo, èeprav jim tega ni nihèe izrecno prepovedal. Zdi se, kot bi se ljudje med seboj tiho strinjali, da se o takih temah preprosto ne govori.

V tej državi se na primer danes v glavnem ne govori o Marxu in njegovi kritièni analizi delovanja kapitalizma, èeprav je ta v globoki krizi, ki terja resen in poglobljen razmislek. Ljudje veèinoma raje tiho pristajajo na domnevo, da kapitalizem res ni popoln sistem družbenega življenja, obenem pa so trmasto preprièani, da vendarle nekako deluje. Velika veèina ljudi celo iskreno verjame, da je tako delovanje kapitalizma èisto v redu, saj so preprièani, da živijo bolje kot njihovi dedki in babice. Pa jim gre res bolje? In kako bo njihovim vnukom?

Varuh èlovekovih pravic RS (Varuh) že od zaèetkov svojega delovanja opaža pospešeno razslojevanje družbe. Še posebej je pozoren na razmere, v katerih živijo skupine na robu. Sreèujemo se z argumenti in podatki, ki nas preprièujejo, da smo socialna država, v kateri tudi posamezniki živijo èedalje boljše, hkrati pa prejemamo pobude, v katerih nas obupani prosijo, naj jim zagotovimo streho nad glavo ali topel obrok.

Revšèina je tesno povezana s kršitvami èlovekovih pravic, najveèkrat na podroèju socialnega varstva, izobraževanja, zdravstva, predvsem pa se ob obravnavi pojavov revšèine zastavlja vprašanje, v kakšni meri je Slovenija socialna država, kot je to deklarirano v 2. èlenu naše ustave.

17. FESTIVAL V IMENU IZRAŽANJA PRAVIC STAREJŠIH, PRIPRAVE NA UPOKOJITEV IN POMENA DOLGOŽIVE DRUŽBE

V ljubljanskem Cankarjevem domu se bo od 26. do 28. septembra odvil že 17. Festival za tretje življenjsko obdobje F3ŽO. Tudi letošnji festival ponuja vrsto razliènih aktivnosti – v okviru festivala se bodo obiskovalci lahko sprehodili med veè kot 160 razstavnimi prostori, se udeležili 65 predavanj in delavnic v okviru izobraževalnega programa, 6 strokovnih razprav v okviru strokovnega programa in 130 dogodkov na kar dveh odrih. Festival v letošnjem letu poudarja pomen izziva dolgožive družbe, priprave na upokojitev in skupnostnih oblik preživljanja prostega èasa.

IZDELKI IN STORITVE ZA AKTIVNO PREŽIVLJANJE PROSTEGA ÈASA
Na sejemskih prostorih se bodo tradicionalno predstavila društva upokojencev, zdravilišèa, kulturne ustanove, farmacevtska podjetja, domovi za starejše, športna društva, izobraževalne institucije, medijske hiše, založniki, IT-podjetja, obèine idr. Obiskovalci bodo lahko v èasu sejma po ugodnejših cenah kupovali razliène izdelke in preizkusili številne meritve.

Združenje Wiener Tafel, ki skrbi za oskrbo socialno ogroženih ljudi s hrano, je v zaèetku poletja na najveèji dunajski tržnici Großmarkt Wien postavilo razdelitveni center TafelHaus. Center, ki obsega 200 kvadratnih metrov, je nastal s pomoèjo donacij podjetij in posameznikov. Tako bodo lahko sedaj pomagali še enkrat toliko ljudem kot prej. 

Po podatkih Evropskega parlamenta na svetu letno zavržemo okoli eno tretjino oz. 1,3 milijarde ton proizvedene hrane. V Evropski uniji se številka giblje okoli 88 milijonov ton, od tega 700.000 ton v Avstriji in 150.000 ton v Sloveniji, medtem ko pri številu socialno ogroženih govorimo o milijonih. Zato je primerno ravnanje s hrano še kako pomembno.

...okorelem, zastarelem. Vsaj tak obèutek se me loteva. Moje mnenje je, da si duše same izberejo starše, ki so pomembni za njihov razvoj in za izdelavo naloge na tuzemskem življenju. Potem se seveda prikljuèi še genetika in okolje, njihovi potencijali, karakterne lastnosti, ki so jih dobili ob razvoju ter z lastnimi izkušnjami ter obdobje, v katerem se znajdejo na zemlji.

Otroci moderne dobe so po mojem mnenju vseeno zelo posebni, èe ne celo bolj napredni kot mi. Ampak da se vrnemo h karakternim lastnostim, ki jih dobijo od staršev, nekaj gensko, nekaj pa seveda, ker so enkratni opazovalci, tako enega kot drugega, ter še cele vrste najbližjih, ki jih obkrožajo.

Prešli smo dobo, ko so javni in slavni kršili zakone, lagali in se izmikali odgovorom v upanju, da to ne bo postalo javno in slavno. Zdaj to poènejo v upanju, da bo vest dneva. To veèa priljubljenost, priljubljenost pa debeli denarnico. Imamo torej pogolten vrtinec, ki se poganja sam.

Denarnicam javnih in slavnih najprej dobro dene kršenje zakonov, nato pa še javne razprave o tem, ali so jih kršili ali ne. Izmikanje odgovorom ni veè znak pomanjkanja samozavesti, ampak njene izrazitosti. Laganje mora biti iz istega razloga nesramno. Èe lažeš vljudno, si oplel. Èe med laganjem žališ vse po spisku, prideš v zgodovino. Bolj nesramno lažeš, veè ljudi bo od sveta terjalo, da tvoje laži sprejme kot resnice.

Zgodil se je dogodek. Ne v smislu, o katerem govori Alain Badiou, kajpak, saj bi bilo to preveè radikalno, zlasti za te kraje, pa vendar ga je vredno omeniti. Vreden je celo komentarja in kritiène misli, saj ravno ni dogodek v filozofskem pomenu besede, ampak je zgolj simulacija dogodka, kar je še en prispevek h kapitalistièni blaznosti, je neuspelo sreèanje, ki je odveè prav kot neuspelo, in je èista izguba èasa, èeprav je èas tudi denar, kot pravijo.

Pa tudi zato, ker je vse skupaj neka gospa zelo jedrnato komentirala takole: Sicer pa je vredno pogledati celotno oddajo Cerar in mladi, ker je vse skupaj zelo perverzna groteska.

Program Jamstvo za mlade, katerega cilj je mladim v roku 4 mesecev od prijave na Zavodu ponuditi zaposlitev ali usposabljanje ali pripravništvo ali vkljuèitev v formalno izobraževanje, je v zadnjih treh letih dosegel pomembne rezultate za mlade po vsej Evropi. Tako trdi poroèilo, ki ga je ta teden objavila Evropska komisija, ki navaja, da je 9 milijonov mladih v EU dobilo ponudbo za zaposlitev, usposabljanje ali izobraževanje skozi shemo Jamstva za mlade, 1,4 milijona mladih pa je program preko Pobude za zaposlovanje mladih tudi podprl.

Na MSS smo skupaj z veè mladinskimi organizacijami od leta 2013 vodili kampanjo za sprejetje Jamstva za mlade v Sloveniji in smo ob objavi tega poroèila zadovoljni, da program prinaša spremembe in rezultate. Zato skupaj z Evropskim mladinskim forumom pozivamo k nadaljnji politièni in finanèni podpori programu, da bo lahko prinesel spremembe in izboljšanje položaja za vse mlade v EU.

Dr. Marsden Wagner, porodnièar
Polovica žensk , ki hodi po Ljubljani, ima pohabljene genitalije
Nika Vistoropski, tor, 13.01.2009

Dr. Marsden Wagner, ameriški profesor, perinatolog in epidemiolog, se je konec prejšnjega leta mudil v Ljubljani in predstavljal svojo knjigo z naslovom Moj porodni naèrt, popoln vodnik za varen in izpolnjujoè porod. Šolan na kalifornijski univerzi v Los Angelesu je bil deležen klasiène izobrazbe.

Šele navzoènost pri domaèem porodu na Danskem mu je odprla oèi in ga potisnila na pot, ki ji je zvest še danes. Kar petnajst let je bil direktor oddelka za zdravje žensk in otrok pri Svetovni zdravstveni organizaciji. Zdaj je neodvisni svetovalec, ki je preprièan zagovornik babištva in pravice žensk, da porod spet postane ena njihovih najbolj pristnih in najlepših izkušenj.

Na Mladinskem svetu Slovenije so ob letošnjem mednarodnem dnevu mladih opozorili na nujnost sistematiènega spremljanja položaja mladih in oblikovanja mladinske politike, ki temelji na podatkih in dokazih. Ti namreè predstavljajo nujni predpogoj za oblikovanje uèinkovitih politik in ukrepov na razliènih podroèjih, ki vplivajo na življenja in osamosvajanje mladih, od zaposlovanja in stanovanjske politike, do izobraževanja, participacije, zdravja in kulture. 

S tem namenom smo po vzoru iz tujine oblikovali pilotni Indeks mladih. Indeks mladih je orodje, ki prikazuje razlike med mlado in odraslo populacijo na razliènih podroèjih, pomembnih za osamosvajanje mladih. Pokaže, ali je njihov položaj boljši, slabši ali enakovreden. Ugotovili smo, da je položaj mladih pogosto slabši v primerjavi z odraslimi. V Indeks mladi smo vkljuèili podroèja zaposlovanja, participacije, zdravja in socialnega položaja mladih.

Èe vam kdo reèe, da sanje niso uresnièljive, ga ne upoštevajte. Tako je zadnjiè nagovoril predsednik države mladino, ki je plesala po ulicah. Hotel ji je sporoèiti, naj sledi svojim sanjam in naj pri tem ne popušèa, naj vztraja in naj bo pokonèna, samozavestna.

Na prvi pogled je seveda videti, da si predsednik želi samozavestne mladine, ki bo nekoè samozavestno vodila suvereno državo, toda kaj to pomeni v aktualnem družbenopolitiènem okolju, ne v abstraktnem? Èe bi jaz nagovoril mladino, bi to storil na povsem drugaèen naèin. Zaèel bi z nekaterimi preprostimi in zelo konkretnimi vprašanji, da bi me razumela tudi stara mama.

Èe bi vam rekel, da morate vsak dan poslušati iste mainstream ekonomiste, iste menedžerje in bankirje ter iste politike, ki veèno govorijo isto, uporabljajo enake stavke in sklepajo na vnaprej predvidljive, stereotipne in klišejske naèine, potem pa bi rekel, da je to demokracija, v katero morate verjeti, bi me gotovo poslali k vragu, èeš da ste svobodni in da vam ne bo nihèe narekoval, kako živeti in v kaj verjeti.

Toda vse to delate vsak dan, zraven pa zatrjujete, da ste svobodni in da se nekako že znajdete. Mimogrede: v ZDA je trenutno veè ljudi v zaporih, kot jih je bilo v Sovjetski zvezi na vrhuncu njene totalitarne politiène ureditve. Razmislite.

Budimpešta bo na univerzi Corvinus med 30. avgustom in 3. septembrom 2016 gostila 5. mednarodno konferenco o odrasti (degrowth). Konferenca bo povezala svetovno najbolj vidne raziskovalce podroèja odrasti z zainteresiranimi javnostmi iz Slovenije, Madžarske, Hrvaške in širše regije. Hkrati bo Budimpešta gostila tudi prvi ‘Teden za odrast’, kjer bodo nastopili številni strokovnjaki, raziskovalci, aktivisti in oblikovalci politik. Konferenco soorganizirajo tudi slovenske organizacije.

Odrast je gibanje, ki nas opominja, da je neskonèna rast na konènem planetu ni niti trajnostna niti zaželena. Odrast razblinja mit, da je rast osrednja in edina rešitev za našo družbo. Gibanje poskuša razumeti prepletanje kriz, s katerimi se dandanes sreèujemo, in zagovarja, da so te med seboj povezane. Odrast poskuša graditi premišljene in demokratiène poti k veèji socialni in okoljski praviènosti, blaginji, smiselnemu življenju, emancipaciji in avtonomiji.

Piše: Zoran Železnikar

Najhujši, najbolj tragièen, najsramotnejši in hkrati najbolj ignoriran problem sodobnega sveta predstavlja lakota, ki se, ne glede na vsa »prizadevanja« razvitega sveta, samo še stopnjuje. To je temeljni problem, ki razkriva vso nepravièno ekonomsko, politièno in socialno sliko sveta.

Tukaj padejo vse teorije, modeli in politika sodobne ekonomije. Dokler ne bo odpravljen problem lakote, ali preprosteje povedano, dokler bo samo en èlovek na svetu stradal, umiral in umrl zaradi lakote, se ekonomija ne more imenovati znanost in ekonomisti ne znanstveniki – brez dvoma pa so ne-moralni in ne-etièni. Ali nesposobni.

“Otroci in mladostniki rastejo (grow). Odrasli odrastejo (mature). Èas je, da spremenimo okvir razprave in prepoznamo, da smo potisnili gospodarsko rast in porabo dobrin preko zmožnosti planetarnega okolja.

Zdaj moramo preusmeriti naše ekonomske prioritete od rasti (growth) kzrelosti (maturity) - zadovoljevati potrebe vseh ljudi v okviru zmožnosti, ki nam jih zagotavlja Zemlja.”

V atomistièni kulturi sodobnega neoliberalnega sveta, v kulturi pohlepa, potrošništva in individualizma je resnièno bogatenje posameznikov in obèestev èisto nekaj drugega kot uèinek delovanja tržnih zakonitosti, intelektualne vsemogoènosti ljudi kot racionalnih strojev, potegnjenih v vrtinec neskonène uèinkovitosti, produktivnosti in popolnosti.

Obstaja sintagma Jezusova èloveškost. Jezus je bil namreè èlovek iz krvi in mesa. Ni pa bil samo to.

Kaj je huje: imeti premalo podatkov o vesolju, življenju in sploh vsem, od katerih je veèina napaènih, ali imeti preveè podatkov o vesolju, življenju in sploh vsem, od katerih je veèina napaènih?

Kjer je podatkov premalo, vladata omejenost in neumnost. Razpoke med podatki je èloveško z neèim zapolniti, in to nekaj je v odsotnosti razumevanja skoraj zagotovo neumno. Ni važno, ali so podatki resnièni, pravilni in koristni; važno je, da jih ljudje (prostovoljno ali pod prisilo) sprejmejo.

Sveta ni težko spremeniti, pravi Alain Badiou. Zadošèa, da je èlovek sreèen. A za to je najprej treba plaèati ceno. In se pouèiti, kako postati sreèen, bi lahko dodal.

Znanstveniki so pred kratkim v Proceedings of the National Academy of Sciences priobèili zanimiv èlanek o vplivu posta na metabolièni sistem, pa tudi na delovanje možganov. In ker ti nenehno komunicirajo z gastrointestinalnim traktom, je èlanek zanimiv tudi kot svojevrstna in zelo uporabna metafora za nekatere druge zadeve iz naših vsakdanjih življenj, ki so preobremenjeni s pohlepom, z grabljenjem, goltanjem, s kopièenjem, z žretjem in nespametnim unièevanjem.

Svoboda govora je zanimiv pojav. Kjer je ni, se vladarji na vse kriplje trudijo, da je še naprej ne bi bilo. Po njihovem stegovanje jezika ni prekršek ampak zloèin. Za prepreèevanje, odkrivanje in kaznovanje dolgojeziènosti zapravijo ogromno domiselnosti, èasa, truda in denarja. Oèitno se na smrt bojijo tega, da bi ljudje govorili, kar mislijo in èutijo.

Ko ljudstvo tega ne more veè zadržati zase, besedno in še kako drugaèe izbruhne v prevrat ter si izbori svobodo govora. Novi-stari oblastniki jo hoèeš-noèeš sprejmejo in uzakonijo. In glej ga, zlomka – kar naenkrat se je ne bojijo veè. Èe ljudje bentijo èez njih, se vedejo, kot da tega ni.

Pred nekaj dnevi me je nekdo na predavanju sredi Ljubljane preprosto vprašal, kako spremeniti svet. Ker ni bilo dovolj èasa, da mu izèrpno odgovorim, mu odgovarjam sedaj. Vprašanje sem vzel namreè zelo zares.

Svet spreminjamo tako, kot sledi. Sledi recept. Zveni kot šala, vendar ni. Najprej je dobro prebrati tole knjigo: Fredric Jameson, Marxism and Form, 1971.

Dobro jo je prebrati vsaj zato, ker avtor v njej dokaže, da marksizem ni subjektivni pogled na svet nekega osamljenega filozofa, temveè je brezkompromisna kritika kapitalizma, nad katero ni nobene druge, boljše kritike, saj je obenem tudi analiza ahistoriènega travmatiènega jedra kapitalizma, ki je razredni boj.

Na predstavitvi rezultatov ankete o položaju najemnikov stanovanj, ki smo jo izvedli v letu 2015, smo izpostavili kljuène problematike (predvsem mladih) najemnikov v Sloveniji. Le-ti so namreè veèinoma prepušèeni tržnemu najemu, ki je popolnoma neurejen in omogoèa številne kršitve pravic najemnikov. Prav tako se mladi v veliki meri sooèajo z velikimi težavami pri iskanju stanovanja, saj so deležni najveè nezaupanja s strani najemodajalcev. Njihov materialni položaj je slab, zaradi tega pa jima najveèkrat priskoèijo na pomoè starši ali drugi sorodniki, država le izjemoma.

Pri kar 95 % respondentov smo zabeležili kršitve njihovih pravic in nezakonita ravnanja najemodajalcev. Skoraj polovica jih je že bivala v najemnem stanovanju brez veljavne pogodbe. Številni najemniki imajo izkušnjo z zanemarjanjem vzdrževanja stanovanja s strani lastnika, z vdori v njihovo zasebnost (nenapovedani vstopi v stanovanja), prepreèevanjem prijave prebivališèa, nepraviènimi finanènimi pogoji najema, potvarjanjem podatkov v najemnih pogodbah, omejevanjem obiskov in normalne uporabe stanovanja itd.