Odlašanje s spravo in postavljanje pogojev,
ki jo oddaljujejo, je delo sebičnosti,
ki še nikoli ni bila in ne more biti
v službi ljubezni in odpuščanja.

Na temelju ljubezni tega sveta, se na zunaj spreminjamo in medsebojno prilagajamo kot kameleoni.

Potem se vprašamo zakaj se na osnovi tega, vse tako zaplete, da iz tega ni rešitve.

Če se človek ne zaveda resnične ljubezni, se oprijema vseh vrst neumnosti, v teh nerazumnostih in na osnovi tega, pa si človek vse prerad, medsebojno škoduje.

Nekateri vse to delajo celo iz dolgočasja.

Človeška ljubezen je minljiva,
ko postane preračunljiva.
Namesto radosti razočaranje prinaša,
ki očitke in zamere prešteva.

Delo srca

Danes je prvi maj praznik dela.
Poznamo stari rek, ki pravi,
da delo osvobaja, kar seveda ne,
delo predvsem utruja
tisočletna modrost pa pravi;
"Najvišje delo v nedelu je
zelo malo jih to ve
in še manj jih to počne."

Stoyan Svet

Špekulativna duhovnost sveta teme, nima nobene zveze z duhovnostjo, kajti duhovnost je v popolni ljubezni osveščeno živeti, ter doumeti in videti reči take kot so, to pa je z "duhovnostjo" sveta teme nemogoče.

O svetu teme in o duhovnem svetu svetlobe, moramo vedeti;
da sta to dva svetova, ki nikakor ne gresta skupaj.

Ta dva svetova sta nezdružljiva.

Res pa je to, da ozaveščeni v duhovnem svetu bo ravnal prav tudi v svetu teme, kar pa v obratnem smislu ni možno, z zavestjo teme, se niti v svetu teme ne ravna prav, kaj šele v duhovnem svetu, o tem ni niti govora.

Edini juriš naj bi veljal le proti lastnim slabostim.

Te nam kradejo življenjsko energijo, tiranizirajo in uničujejo nas in prav vse, prizadete od našega ega.

Če mi ne bi nikogar tlačili, tudi sami ne bi bili tlačeni.

Bili smo nebeška mojstrovina,
stvaritev dobrote, lepote in ljubezni,
prava podoba božje popolnosti.

Pa smo se prevzeli in otopeli,
Boga zavrnili, se slabemu podredili,
za zasluženo hudo pa druge in Boga krivimo.

Nobeno orožje ni dobro, ni posvečeno,
vsako povzroča gorje, bolečino ali ruševino,
smrt ali beg v neprijazno tujino.

Nobena vrsta orožja ni s prave strani,
ne izbriše krivic, ran ne zaceli,
sleherna uničuje, pohablja ali ubija.

Nikoli in nikjer nobena raketa ni sveta,
je vražji izdelek, voden od zla,
ne prinese miru in sprave, pač pa maščevanje.

Nekega čudovitega dne, je ljubezen pokukala, na dan kot pomladna rožica.
Tiho je zašepetala; iz nebivanja sem prišla v bivanje, o kako je življenje lepo.
Glej v bivanju se razodevajo moje sanje nebivanja, o tem sem sanjala v nebivanju.
Moje sanje iz nebivanja so se mi zdaj v bivanju razodele.

Deklica jo je vprašala:" Kaj si delala v tem času ko te ni bilo?

Rožica ji je odgovorila:" Kako ne veš?
Pripravljala sem se na bivanje, da ti z svojo ljubeznijo in lepoto polepšam življenje.

*
Delati, kar imaš rad,
je svoboda.
Imeti rad, kar delaš,
je sreča.

Vsak nadzor, zalezovanje ali vohunjenje
nas oddaljuje od vsega dobrega.

Če bi Boga in ljudi ljubili bolj kot sebe,
ne bi drugih in sebe slepili z domoljubjem,
ki služi le prikrivanju zaničevanja in
sovražnosti in ne rodni deželi.

Navidezna uživanja in vezanosti na to, ustvarjajo le trpljenja, ki ljudi izkoriščajo in ločujejo.

Ljudje kot taki ne poznajo nasmeha in življenja iz ljubečega resnično čistega nepokvarjenega in popolnoma srečnega srca.

To je za njih nekaj nestvarnega, zato si to vedno poskušajo podrediti svojim potrebam.

Izhod iz trpljenja, pa na takšen način ne najdejo, najdejo ga le takrat, kadar so se sami v vsem pripravljeni podrediti resnični ljubezni.

Preobilje jedi, razkošna oblačila, nepotrebne poti,
proslave, ceremonije in dokazovanje moči
ali enostavno življenje za radosten srčni utrip,
hvaležnost, spoštljivost in dejanja ljubezni?

Bolj ko na tak način napenjaš oči,
da bi videl resnično lepoto,
bolj vidiš videz,
ne pa tistega neizgovorljivega ljubečega
v ljubezni za vse enakega.